Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (18.101-18.200)

  1. plačevalíšče, n. der Zahlungsort, Cig.
  2. plačevȃłnica, f. das Zahlamt, Cig.; die Zahlstelle, DZ.; vojaška p., DZ.
  3. plačevȃnje, n. das Zahlen, die Zahlung(en); das Bezahlen; — das Vergelten.
  4. plačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad plačati; zahlen, Zahlungen leisten; na obroke p., in Terminen zahlen; za koga p., jemanden freihalten; — bezahlen; dolgove, davke p.; delavce, težake drago p.; — besolden; — entgelten; belohnen: Bog dobro plačuje, hudo kaznuje; tako svet plačuje, so belohnt die Welt, Cig.
  5. plačevȃvəc, -vca, m. der Zahler; slab p., schlechter Zahler, C.; der Bezahler, Cig., Jan.; — der Vergelter: Bog, p. dobrim in hudobnim, Z.; der Belohner, Cig., Jan.
  6. plačevȃvka, f. die Zahlerin, Cig.; — die Belohnerin, Jan. (H.).
  7. 1. plačljìv, -íva, adj. weinerlich, kläglich, Habd.- Mik.
  8. 2. plačljìv, -íva, adj. zahlbar, Cig., Jan.; pogl. izplačen.
  9. plȃčva, f. die Zahlung, Cig., Šol.; plačvà, Gor.
  10. pladnováti, -ȗjem, vb. impf. Mittagsruhe halten, Vrt., Let.; — stsl.
  11. plahtovína, f. die Packleinwand, Jan.
  12. plahȗnstvọ, n. die Feigheit, Cig. (T.).
  13. plakávati, -am, vb. impf. = plakovati, Jan.
  14. plakováti, -ȗjem, vb. impf. = 2. plakati, schwemmen, Jarn.
  15. plándovati, -ujem, vb. impf. von der Arbeit ruhen: moj konj že dva dni planduje, BlKr.- Svet. (Rok.); müßig herumstreichen, Z.; sosed po našem planduje (= pase), BlKr.- Let.; — prim. pladnovati.
  16. planı̑narstvọ, n. die Alpenwirtschaft, Nov.
  17. planinováti, -ȗjem, vb. impf. = planiniti, planovati, planšariti, Cig.
  18. planjȃva, f. prvotno: ein baumloser steiler o. ebener Platz mitten im Walde, Erj. (Torb.); planjava je večja od planice; ni sploh vsaka ravnina tudi uže planjava, nego samo gola ravnina se more tako imenovati, Erj. (Torb.); na planjavi, in einer offenen Gegend, Cig.
  19. plȃnkovəc, -vca, m. der Bretternagel, Cig.
  20. planováti, -ȗjem, vb. impf. Senne oder Sennin sein, Jan., Nov., Mik., Svet. (Rok.).
  21. plȃnšarstvọ, n. die Sennerei, die Alpenwirtschaft, Cig., Jan., DZ., Nov.
  22. plántav, adj. krumm: plantavo drevo, SlGor.; Vode tečejo Svetlo, plantavo, Danj. (Posv. p.); krummbeinig, hinkend, Mur.- Cig., Jan., vzhŠt.; Tri kruljave ( nam. ljubčke) ima: Jeden šantav, drugi plantav, tretji nima 'ne noge, Npes.- Vest. (III. 126.).
  23. plántavəc, -vca, m. der Krummbeinige, der Hinkende, Mur., vzhŠt.
  24. plantavíti, -ím, vb. impf. krumm machen, C.
  25. plántavka, f. die Hinkende, Z., jvzhŠt.
  26. plantúsav, adj. hinkend, C.
  27. plantúsavəc, -vca, m. der Hinkende, C.
  28. plapolàv, -áva, adj. flammend, lichterloh, Jan.
  29. plastovȃnje, n. die Lagerung ( min.), Cig. (T.); — rus.
  30. plastováti, -ȗjem, vb. impf. = plastiti, aufschobern, Mur., vzhŠt.
  31. plastovı̑t, adj. plastovit oblak, eine Schichtwolke, Cig. (T.).
  32. plȃstovje, n. coll. Schober, Heuhaufen, C.; (plastovjè), ogr.- Valj. (Rad).
  33. pláščevka, f. die Simse (juncus), C.
  34. plaščȗrstvọ, n. die Landstreicherei, Cig.
  35. plašı̑vəc, -vca, m. der Scheucher, Cig.
  36. plašı̑vka, f. die Scheucherin, Cig.
  37. plašljìv, -íva, adj. scheu; plašljiv konj, ein Pferd, das leicht scheu wird; — schüchtern, furchtsam.
  38. plašljı̑vəc, -vca, m. der Furchtsame, der Schreckling, Cig.; der Feigling.
  39. plašljı̑vka, f. die Furchtsame, ein feiges Weib.
  40. plašljívost, f. die Schüchternheit, die Furchtsamkeit; — die Feigheit.
  41. plȃtnarstvọ, n. der Leinwandhandel, die Leinwandkrämerei; tudi: platnȃrstvọ.
  42. platnjàv, -áva, adj. verschmitzt, tückisch: platnjavo gledati, Bes., Glas.
  43. platnjávost, f. die Verschmitztheit, die Tücke, Bes.; lisica odkrije svojo p., C.
  44. plȃv, m. 1) das Schwimmen: globoki p., der starke Tiefgang eines Schiffes, V.-Cig.; — na plav, wagerecht, Cig.; — golobje prilete s plavom, Trnovo- Erj. (Torb.); — 2) das Holzflößen, Svet. (Rok.); — 3) das Floß, Meg.- Mik., Guts., Hip. (Orb.), Cig. (T.), C., DZ., nk.; — die kastenartige, schwimmende Flachsröste, C.
  45. plȃv, -ı̑, f. 1) das Holzflößen, Savinska dol.; — 2) das Floß, Dict., Jan.; v plaveh (= v "flosih"), Dalm.; oče je odvezoval veliko plav, Jurč.; krasno okinčana p., Zv.; — eine schwimmende Brücke, ogr.- C.; — der Nachen, Jan.
  46. 1. plàv, pláva, adj. blassfarbig, ogr.- Mik.; plav konj, ogr.- C.; — blond: plavih las, Cig., nk.; (po drugih slov. jezikih).
  47. 2. plàv, pláva, adj. blau; — iz nem.
  48. plaváč, m. der Schwimmer, Zora, Zv., LjZv.
  49. plaváka, f. ein Fahrzeug, ein Schiff, Nov., ZgD.- C.
  50. plavalíšče, n. der Schwimmplatz, Cig., Jan., nk.
  51. plavȃłnica, f. die Schwimmschule, SlN.
  52. plavána, f. eine falbe Kuh, vzhŠt.- C.
  53. plavánja, f. = plavana, Mur.
  54. plávanje, n. das Schwimmen.
  55. plȃvar, -rja, m. 1) der Schwimmer, Cig., Jan., Nov.- C., Kr.- Valj. (Rad); plavár, ogr.- Valj. (Rad); — 2) der Floßknecht, Cig., C.; — 3) der Schwimmhund, der Pudelhund, ogr.- C.; — der Schwimmkäfer, Jan.
  56. plȃvarica, f. 1) die Schwimmerin, Cig.; — 2) der Schwimmvogel, Jan., C.
  57. plaváriti, -ȃrim, vb. impf. Floßknecht sein, Holz flößen, Bes.
  58. plavárnica, f. die Schwimmschule, Cig., Jan., C.
  59. plavárski, adj. Floß-: p. nadzornik, der Floßmeister, DZkr.
  60. plávati, plȃvam, vb. impf. schwimmen; človek, riba, čoln plava po vodi; plavaj ali utoni = Vogel friss oder stirb, Cig.; — schweben: po zraku p.; p. na suhem, im Rausche hin und her wanken, Cig.; v veselju p., in Wonne zerfließen, Cig.; v žalosti p., in Trauer aufgelöst sein, Jsvkr.
  61. plavȃvəc, -vca, m. der Schwimmer, Mur., Cig., C.; p. stegne roke k plavanju, Škrinj.
  62. plavȃvka, f. 1) die Schwimmerin, Cig.; — 2) der (schwimmende) Dochthälter, Goriš.
  63. plȃvba, f. 1) das Flößen, Cig., Jan.; — 2) die Schiffahrt, C.
  64. plȃvbən, -bna, adj. das Flößen betreffend: plavbna pravica, die Floßgerechtigkeit, Cig.
  65. 1. plȃvčək, -čka, m. der (schwimmende) Dochthälter, Dict., Kras- Erj. (Torb.).
  66. 2. plȃvček, -čka, m. 1) die Blaumeise (parus caeruleus), Erj. (Z.); — 2) die Kornblume, Blc.-C.; — prim. 2. plav.
  67. plavčíca, f. der Nachen, Jan., C.
  68. 1. plȃvəc, -vca, m. 1) der Flößer, der Holzschwemmer, Cig., Gor.; — 2) der Schwimmer, Jan.; — plavci, die Schwimmvögel, Cig. (T.); — 3) der Schmelzer in den Schmelzhütten, V.-Cig., Gor.
  69. 2. plȃvəc, -vca, m. 1) blonder Ochs, Cig.; ime volu pšenične barve, Štrek., Notr.; plavec murca liže (= ogenj kotel liže), Kras; — (o konju) der Falbe, Cig.; der Fuchs, ogr.- C.; — ein hellaschgrauer Ochs, Z., C., jvzhŠt.; — 2) neka vinska trta, Št.- Erj. (Torb.), Trumm.
  70. 3. plȃvəc, -vca, m. blauer Anlauf an den Pflaumen: p. se prijemlje češpelj, M.
  71. plȃvək, -vka, m. dem. plav m. ein kleines Floß, C.
  72. plávək, -vka, adj. = topek, raztopen, schmelzbar, Cig. (T.); — rus.
  73. plávən, -vna, adj. 1) zum Schwemmen oder Flößen gehörig, Schwemm-, Cig., Jan.; plȃvni les, das Floßholz, Cig.; — plavni most, die Floßbrücke, Cig. (T.); — 2) flößbar, Jan., Šol.; — 3) = ploven, schiffbar, Jan.
  74. plavę̑nkast, adj. blond, Cig.
  75. plavẹ́ti, -ím, vb. impf. falb o. blond werden: silje plavi, ogr.- C.
  76. 1. plȃvež, m. 1) der Flößer, Škofja Loka- Štrek. (LjZv.); — 2) Jan., Mik., pogl. plavž.
  77. 2. plȃvež, m. kozje ime, Baška dol.- Erj. (Torb.).
  78. 3. plȃvež, m. der Fusel, vzhŠt.
  79. 1. plavíca, f. das Floß, Mur.- Cig., Jan., C., DZ.; prevozna p., der Prahm, Cig.; — der Nachen, Jan.
  80. 2. plavíca, f. die Kornblume (centaurea cyanus).
  81. 1. plavìč, -íča, m. der Holzflößer, Cig., Gor.- DSv.
  82. 2. plavìč, -íča, m. 1) die Blaumeise (parus caeruleus), Cig.; — 2) = plaviš, C.
  83. plavı̑čar, -rja, m. 1) der Floßbedienstete, der Flößer, Cig., Jan., Nov.- C., nk.; — 2) die Floßschnecke (janthina), Erj. (Z.).
  84. plavı̑čarstvọ, n. die Flößerei, DZ.
  85. plavíčən, -čna, adj. Kornblumen-: plavı̑čna barva, Cig.
  86. plavíčina, f. neka vinska trta, Zavrče ( Št.)- Erj. (Torb.); weißer Mehlweiß, Trumm.
  87. plavíčiti, -ı̑čim, vb. impf. Holz flößen, Jan. (H.).
  88. plavı̑čje, n. coll. Kornblumen, M.
  89. plavíłən, -łna, adj. Schmelz-: plavı̑łna peč, der Schmelzofen, Cig. (T.).
  90. plavı̑łnica, f. 1) die Flößanstalt, die Flöße, Cig.; — 2) die Schmelzhütte, Cig. (T.), C.
  91. plavína, f. das Floßholz, Jan.
  92. plavíš, m. der letzte, schlechtere Brantwein, der Nachbrantwein, Cig., vzhŠt.- C.
  93. plavíšče, n. 1) die Flößanstalt, die Scheitflöße, Cig.; — 2) der Schmelzpunkt, Cig. (T.).
  94. plavı̑təv, -tve, f. 1) das Flößen, die Flöße, Jan.; — 2) der Schmelzprocess, Cig. (T.).
  95. plavíti, -ím, vb. impf. 1) schwemmen, flößen; les, drva p.; plavljeni les, das Treibholz, Cig. (T.); p. se, geschwemmt werden: k njima se plavi mrlič, LjZv.; — perilo p., die Wäsche schwemmen, Z.; — ausspülen, C.; — 2) schiffen, segeln, C., ogr.- Mik.; barka je plavila v Fenicijo, Trub.; Ladjica po jezeru plavi, Npes.-Schein.; — 3) schmelzen, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.), Gor.; rudo p., Erz ausseigern, Cig.; plavljeno železo, Gor.; — p. se, abrinnen: sveča se plavi, Mur., Cig., Danj.- Mik.
  96. plavı̑tvən, -tvəna, adj. das Flößen betreffend: plavitvene naprave, DZkr.
  97. plavı̑vəc, -vca, m. der Schwemmer, Cig.
  98. plavı̑vstvọ, n. das Hüttenwesen, Cig. (T.).
  99. plavíž, m. aus schwarzer und weißer Wolle bestehendes ungefärbtes Tuch, V.-Cig.
  100. plavížast, adj. plavižu podoben (schwärzlich) ali iz plaviža: plavižasta suknja, V.-Cig.

   17.601 17.701 17.801 17.901 18.001 18.101 18.201 18.301 18.401 18.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA