Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (17.901-18.000)

  1. pẹ̑štvọ, n. das Fußvolk, die Infanterie, Cig., Jan., nk.
  2. petȃvs, m. der Großfersige, Cig.
  3. petȃvsast, adj. großfersig, Cig.
  4. petdnę́vən, -vna, adj. fünftägig.
  5. pẹtelínov, adj. des Hahnes, Hahnen-; p. bradelj, der Hahnenbart, Cig.
  6. peterobárvən, -vna, adj. fünffarbig, Cig.
  7. peterodnę́vən, -vna, adj. fünftägig, Jan.
  8. peterospẹ̀v, -spẹ́va, m. das Quintett, Jan.
  9. peterostávčən, -čna, adj. fünfsätzig, Cig.
  10. peterovŕstən, -stna, adj. fünfreihig, Cig.; — fünferlei, Cig., Jan.
  11. peteršíljev, adj. Petersilien-, Cig., Jan.
  12. pẹ̑təv, -tve, f. das Singen, der Gesang, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
  13. pę́tkov, adj. freitagsmäßig, Fasten-; danes jemo petkovo, Erj. (Torb.), BlKr.; danes je petkova, jvzhŠt.
  14. pę́tkovati, -ujem, vb. impf. fasten: kadar ima Bog praznik, tudi hudobec ne petkuje, ZgD.
  15. pę́tkovica, f. neka postna jed, Pjk. (Črt.); eine Art Fladenkuchen: petkovice so tenke pogače, nekvašene, vzhŠt.- C.
  16. pę́tkovina, f. coll. Fastenspeisen, C., Z.
  17. petljevína, f. mošt, ki se izpreša iz odbranega petljevja, C.
  18. petlję̑vje, n. coll. Traubenstengel, C.
  19. petopolovíčən, -čna, adj. petopolovı̑čna cezura, die Penthemimeres, Zora.
  20. petovŕstən, -stna, adj. fünfreihig, fünfzeilig, Cig.
  21. petrōlejevəc, -vca, m. das Petroleumfass, Jan. (H.); ( nav. petroljevec, DSv.).
  22. petrováča, f. jabolko ali hruška, katera o Petrovem dozoreva, kajk.- Valj. (Rad).
  23. petrǫ́vka, f. neka hruška, ki dozoreva o Petrovem, Mariborska ok.- Erj. (Torb.), vzhŠt.- C.
  24. petvẹ́drn, adj. fünfeimerig, Cig.; p. sod, ein fünfeimeriges Fass, jvzhŠt.
  25. pẹtvína, f. der Gesang, SlGor.- C.
  26. pẹ́valica, f. der Singvogel, Jan., Nov.; ptica p., Navr. (Let.).
  27. pẹvalíšče, n. der Ort, wo gesungen wird: das Singchor, Jan.
  28. pẹ́vanje, n. das Singen, M., ogr.- Valj. (Rad).
  29. pẹ́vati, -am, vb. impf. singen, Cig., Danj.- C., nk.
  30. pẹ́vče, -eta, n. der Dichterling, Cig., Levst. ( LjZv.).
  31. pẹ́včəc, -čca, (-čəca), m. dem. pevec, Valj. (Rad).
  32. pẹ́včək, -čka, m. dem. pevec; — = pevče, Cig.
  33. pẹ́včica, f. dem. pevka; 1) die Sängerin, M.; ptica pevčica, der Singvogel, C.; — 2) die Schlüsselblume (primula), Cig.
  34. pẹ́včič, m. dem. pevec; ein kleiner Sänger, Z.
  35. pẹ́včji, adj. Sänger-, Dichter-: pevčja žila, Cv.; pevčje srce, Levst. (Zb. sp.).
  36. pẹ́vəc, -vca, m. 1) der Sänger; operni p. der Opernsänger; — (ptiči) pevci, die Singvögel (oscines), Cig. (T.), Erj. (Ž.); — 2) = petelin, C., SlN.; — 3) ein Bienenstock mit jungem Weisel, C.; pevec je z mlado matico prvi roj, Levst. (Beč.).
  37. pẹ́vən, -vna, adj. Gesangs-, Naprej- C.; gesanglich, Cig.; — singbar, Cig., Jan.
  38. pẹvíca, f. die Sängerin, Fr.- C.; vila p., die Muse des Gesanges, SlN.
  39. pẹ́vka, f. 1) die Sängerin; (ptice) pevke, die Singvögel (oscines), Cig. (T.); — 2) der Fluevogel (accentor alpinus), Erj. (Z.), Frey. (F.); mala p., die Braunelle, Levst. (Nauk); — 3) = matica, ki poje, Levst. (Beč.); — 4) das Lied, Guts., Vod. (Pes.).
  40. pẹ́vkinja, f. die Sängerin, Dict., Mur., V.-Cig., Jan., nk.; poslušati, kaj pevci ali pevkinje pojo, Dalm.
  41. pẹ̑vnica, f. das Singhaus, Cig.
  42. pẹ́vnost, f. die Singbarkeit, Cig., Jan.
  43. pẹvoljùb, -ljúba, m. der Freund des Gesanges, Jan.
  44. pẹvoljúbən, -bna, adj. gesangliebend, Jan., Zora.
  45. pẹvoljȗbje, n. die Liebe zum Gesange, Jan.
  46. pẹvovǫ́dja, m. der Gesangsleiter, der Chorregent, nk.
  47. pẹ́vski, adj. Sänger-, Gesangs-: pevsko društvo, pevska umetelnost, nk.; — dichterisch, Mur., Cig., nk.; pevska žila, die Dichterader, Cig.
  48. pẹ́vstvọ, n. die Singkunst, der Gesang, Cig.; — = pesništvo, Cig., C.
  49. pę̑zavt, m. der Peiniger, Guts., Mik.
  50. pezdečı̑vka, f., pogl. pizdočivka.
  51. pəzdljìv, -íva, adj. oft fistend, Mur.
  52. pəzdljı̑vəc, -vca, m. der Fister, Mur., Cig.
  53. pəzdljı̑vka, f. die Fisterin, Mur.
  54. pəzdǫ́vnik, m. das Rauchloch, SlGor.- C.
  55. phȃvəc, -vca, m. der Stampfer, der Pocher, Cig., Jan.
  56. phȃvka, f. die Stampferin, die Pocherin, Cig., Jan.
  57. píčevnik, m. das Futtergras, C.
  58. pigúčav, adj. = pegast, fleckig, Habd.- Mik., ogr.- Trst. (Let.).
  59. pihȃvəc, -vca, m. der Bläser: z. B. der Glasbläser, Cig., Jan.
  60. pijȃnčevanje, n. das übermäßige Zechen, das Saufen.
  61. pijȃnčevati, -ujem, (-evam), vb. impf. im Trinken ausschweifen, saufen; dem Trunke ergeben sein.
  62. pijančevȃvəc, -vca, m. der Säufer.
  63. pijančevȃvka, f. die Säuferin.
  64. pijančljìv, -íva, adj. dem Trunk ergeben, Cig.
  65. pijančljívost, f. die Trunksucht, Cig., Jan.
  66. pijȃnstvọ, n. die Sauferei, die Trunksucht; pijanstvo naj župan odvira, Levst. (Rok.).
  67. pijanstvováti, -ȗjem, vb. impf. = pijančevati, Mur.
  68. pijȃnštvọ, n. = pijanstvo, Fr.- C., ZgD.
  69. pijȃvčən, -čna, adj. Blutegel-.
  70. pijȃvčica, f. dem. pijavka; 1) ein kleiner Blutegel; — 2) das Saugröhrchen, die Saugader, M., C.
  71. pijȃvčina, f. das Pfennigkraut (lysimachia nummularia), Cig., C.
  72. pijȃvčnica, f. die Lysimachie (lysimachia), Tuš. (B.), Medv. (Rok.).
  73. pijȃvəc, -vca, m. 1) der Trinker, C.; — 2) = pivnik, das Fließpapier, Blc.-C.
  74. pijȃvica, f. = pijavka, Mur., Cig., Jan.; tudi: píjavica, Mur., jvzhŠt.
  75. pijȃvka, f. 1) der Blutegel; navadna p., der gebräuchliche Blutegel (sanguisuga officinalis), Erj. (Ž.); = konjska p., jvzhŠt.; prava p., der medicinische Blutegel (sanguisuga medicinalis), Erj. (Ž.); pijavke staviti komu, jemandem Blutegel setzen; — 2) der Geldegel, der Schinder ( fig.), Cig.; — 3) das Canälchen, die Fistel, Mur., Cig., Jan., C., Strp.; — 4) der Regenbogen, Guts., C.; (ker vodo pije iz studencev, kakor pravijo); — 5) = pivka, die Heiserkeit, Hal.- C.
  76. pijȃvkast, adj. fistulös, Cig.
  77. pijȃvnik, m. ein versiegbarer Bach, Cig.
  78. píkav, adj. pipsig, Cig.
  79. piljȃva, f. das Feilicht, die Feilspäne, Cig., Jan.
  80. piljevína, f. coll. 1) das Feilicht, Jan.; železna p., Eisenfeilspäne, Jan.; — 2) Sägespäne, Jan., C., Notr.- Erj. (Torb.).
  81. pimēntovəc, m. der Pimentbaum (myrtus pimenta), Tuš. (B.).
  82. pingvīn, m. der Pinguin: patagonski p., der patagonische Pinguin (aptenodytes patagonica), severni p., der große Alk oder nordische Pinguin (alca impennis), Erj. (Ž.).
  83. pípav, adj. streitsüchtig, C.
  84. pípavəc, -vca, m. der Raufbold, Guts.- Cig.
  85. pípavost, f. die Streitsüchtigkeit, C.
  86. pírav, adj. morsch; pirav štor, Zora; na piravo palico se opirati, Slom.; pirava klada, Npes.-Schein.; pirava obleka, vzhŠt.; pirava preja, C.; — prim. pereti.
  87. piravȃd, f. coll. morsche Dinge, das Morschicht, C.
  88. piravẹ́ti, -ím, vb. impf. = trohneti, prhneti, C.
  89. piravína, f. das Morschicht, C.
  90. pı̑rjevica, f. der Spelt (triticum spelta), Meg., Alas., Dalm., Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.).
  91. pı̑rničevje, n. coll. Queckengras, Cig.
  92. pírov, adj. Spelt-, Z.
  93. pirovȃnje, n. die Gasterei, Jan., C.; bes. der Hochzeitsschmaus: svatje se odpotijo v grad na pirovanje, Jurč.
  94. pirováti, -ȗjem, vb. impf. schmausen, an einer Gasterei theilnehmen, Cig., C.; — bes. beim Hochzeitsschmause sein, Hochzeit halten, BlKr.- Cig., Jan., C.
  95. pírovən, -vna, adj. Hochzeits-, ogr.- C.
  96. pírovica, f. eine Art Mehlkuchen, Ščav.- Pjk. (Črt.)
  97. pirovína, f. das Hochzeitsfest, Jan. (H.).
  98. pisárništvọ, n. das Kanzleiwesen, DZ.
  99. pisárstvọ, n. der Schreiberdienst, Cig.; das Schreiberwesen, Z.; zakotno p., die Winkelschreiberei, Jurč.
  100. pisateljevȃnje, n. die schriftstellerische Thätigkeit, nk.

   17.401 17.501 17.601 17.701 17.801 17.901 18.001 18.101 18.201 18.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA