Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (17.501-17.600)

  1. ozdrȃva, f. 1) die Heilung, Jan., C.; — 2) die Genesung, Jan., C., DZ.; — 3) = zdravilo, Guts. (Res.).
  2. ozdrávən, -vna, adj. 1) die Heilung betreffend: ozdrȃvni namen, der Heilzweck, DZ.; — 2) heilbar, Levst. (Pril.), Žnid., nk.
  3. ozdravẹ̑nje, n. die Genesung, Cig.
  4. ozdravẹ́ti, -ím, vb. pf. gesund werden, genesen, Mur., Cig., Jan., nk.; ( nav. ozdráviti nam. ozdrávẹti, -zdrȃvim; ozdràvẹm, kajk.- Valj. [Rad]).
  5. ozdravílọ, n. 1) = zdravilo, das Heilmittel, C.; — 2) die Heilung, Levst. (Pril.).
  6. ozdravı̑təv, -tve, f. die Heilung, die Cur, Cig., Jan., nk.; — die Genesung, Cig., Jan., nk.
  7. ozdráviti, -zdrȃvim, vb. pf. 1) gesund machen, heilen, curieren; o. bolnika, bolezen; — o. se, gesund werden, genesen, Mur., Cig., Jan.; heilen ( intr.), Cig., Jan.; — 2) pogl. ozdraveti.
  8. ozdrávljanje, n. das Gesundmachen, das Curieren, die Heilung.
  9. ozdrávljati, -am, vb. impf. ad ozdraviti; gesund machen, curieren, heilen; bolnike, bolezni o.
  10. ozdravljȃva, f. die Heilart, Cig.
  11. ozdrȃvljenəc, -nca, m. der Wiedergenesene, der Geheilte, Mur., Cig., Jan., C., Ravn.- Valj. (Rad).
  12. ozdravljeník, m. der Arzt, Dalm., Schönl., Jap., Škrb., Guts. (Res.); — der Heiland, Krelj.
  13. ozdravljénje, n. 1) die Heilung; — 2) = ozdravenje, die Genesung.
  14. ozdrȃvljenka, f. die Genesene, die Geheilte, Mur.
  15. ozdravljìv, -íva, adj. = ozdraven 2), Jan.
  16. ozdravljúh, m. der Curpfuscher, Levst. (Nauk), DSv.
  17. ozdravljúhinja, f. die Curpfuscherin, Jan. (H.).
  18. ozdravník, m. der Arzt, Škrinj.- Valj. (Rad); za svet vprašati ozdravnike, Vod. (Izb. sp.).
  19. ozebováti, -ȗjem, vb. impf. ad ozebsti, ozebniti = ozebati.
  20. ozelenẹ́vati, -am, vb. impf. ad ozeleneti, Jan.
  21. ozę̑rovati se, -ujem se, vb. impf. = ozirati se, Dict.
  22. ozgrìv, -íva, adj. = vozgriv, Št.- Cig.
  23. ozimováti, -ȗjem, vb. impf. ad ozimeti, Mur.
  24. ozirávati se, -am se, vb. impf. umherschauen, C.
  25. ozirljìv, -íva, adj. rücksichtsvoll, Cig. (T.).
  26. ozkoglàv, -gláva, adj. schmalköpfig, Jan. (H.).
  27. ozkoglȃvəc, -vca, m. der Schmalkopf, Mik.
  28. ozlàv, -áva, adj. = vozlav, knotig, C.
  29. ozlı̑nstvọ, n. živčno o., das Gangliensystem, Cig. (T.).
  30. ozlovàt, -áta, adj. voll Knoten, verwickelt, C.
  31. ozlovoljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad ozlovoljiti, Jan. (H.).
  32. ozlovǫ́ljiti, -vǫ̑ljim, vb. pf. in eine üble Gemüthsstimmung versetzen, Cig. (T.), Zv., LjZv.; — hs.
  33. ozmerjávati, -am, vb. impf. = ozmerjevati, Jan. (H.).
  34. ozmerjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad ozmerjati, Jan. (H.).
  35. označevȃnje, n. das Kennzeichen, das Charakterisieren, nk.
  36. označeváti, -ȗjem, vb. impf. ad označiti, Z., nk.
  37. oznamenjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad oznameniti, (-novati) Cig. (T.).
  38. oznamováti, -ȗjem, vb. impf. bezeichnen, Cig.
  39. oznanı̑təv, -tva, f. die Verkündigung.
  40. oznanjȃvəc, -vca, m. der Verkündiger, Dict.
  41. oznanjȃvka, f. die Verkündigerin, Dict.
  42. oznanjeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) verkündigen, bekannt machen; — 2) = vabiti, oznanjati 2), Gor.
  43. oznanjevȃvəc, -vca, m. der Verkündiger; o. božji, der Gottesbote, Cig.
  44. oznanjevȃvka, f. die Verkündigerin.
  45. oznanováti, -ȗjem, vb. impf., Mur., Cig. i. dr., nam. oznanjevati.
  46. oznávati, -am, vb. impf. 1) o. kaj, sich nach einer Sache erkundigen, Cig.; — 2) o. se, zaudern, C., Z.
  47. ozòv, -zóva, m. = oklic, das eheliche Aufgebot, Jan., Mik., vzhŠt.; na ozovu biti, aufgeboten werden, BlKr.; — ózov, -zóva, BlKr.
  48. ozǫ̑vnice, f. pl. das Verkündbuch, C.
  49. ozvȃnjati, -am, vb. impf. ad ozvoniti, Z.
  50. ozváti, -zóvem, vb. pf. verkünden, ausrufen, M.; o. za kralja, Z.; als Ehepaar aufbieten: ozvali so ga že trikrat, BlKr.
  51. ozvẹ́dẹti, -zvẹ́m, vb. pf. ausforschen, Z.
  52. ozvẹdováti, -ȗjem, vb. impf. nachforschen, Cig.
  53. ozvẹstíti se, -ím se, vb. pf. 1) = osvestiti se, zu sich kommen, C.; — 2) sich melden, C.
  54. ozvẹ́zditi, -im, vb. pf. mit Sternen besetzen, besternen, Mur., Cig.
  55. ozvẹ̑zdje, n. das Gestirn, das Sternbild, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  56. ozvoníti, -ím, vb. pf. mit der Glocke benachrichtigen oder rufen, Z.
  57. ožȃrstvọ, n. die Seilerei, Cig.
  58. ožȃva, f. die Enge, Levst. (Cest.).
  59. oždẹ́vati, -am, vb. impf. säumen, zögern, Mik., Nov.- C.
  60. ožẹ̑mavəc, -vca, m. der Ausdrücker, Cig.
  61. oženı̑təv, -tve, f. die Verheiratung eines Mannes.
  62. ožerjavẹ́ti, -ím, vb. pf. glühend werden, erglühen, (ožar-) Mur.
  63. ožerjavíti se, -ím se, vb. pf. = ožerjaveti; Kamen začnem ožigati, Da se ves ožerjavi, (ožarjavi) Danj. (Posv. p.).
  64. oževína, f. der Seilhanf, C.
  65. ožę̑vkati, -am, vb. pf. = ožmevkati, durch Drücken mürbe oder weich machen (o sadju): hruška vsa oževkana ("ožukana"), sadje se pri vožnji oževka ("ožuka"), Polj.
  66. ožı̑va, f. das Aufleben, C.
  67. oživahnẹ́ti, -ím, vb. pf. rührig werden, aufleben, SlN.- C.; oživahnele čebelice, Vrt.
  68. oživáliti, -ȃlim, vb. pf. animalisieren, Cig.
  69. oživáljati, -am, vb. impf. ad oživaliti, Cig.
  70. oživávanje, n. die Belebung, ogr.- Valj. (Rad).
  71. oživávati, -am, vb. impf. = oživljati, ogr.- Valj. (Rad).
  72. ožı̑vək, -vka, m. die Belebung, Z.; die Labung, C.
  73. oživẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) lebendig werden; wieder aufleben; na razvalinah novina oživi, aus den Trümmern erblüht neues Leben, Mur.; — 2) sich erholen, munter werden, Cig.
  74. oživı̑telj, m. der Beleber, Z.
  75. oživíti, -ím, vb. pf. 1) lebendig machen, zum Leben erwecken; mrtvega o.; — o. se, lebendig werden; — avivieren ( chem.), Cig. (T.); — 2) wieder aufleben machen, erquicken, erfrischen, beleben: druščino o., Cig.; oglje o., die Kohlen anschüren, Cig.; barve o., die Farben auffrischen, Cig.; o. se, wieder aufleben.
  76. oživı̑tva, f. die Belebung, Nov.- C.
  77. oživljáłən, -łna, adj. belebend, erquickend, Cig.
  78. oživljálọ, n. das Erweckungs-, Belebungsmittel, Cig.
  79. ožívljanje, n. das Beleben, das Erquicken.
  80. ožívljati, -am, vb. impf. ad oživiti; 1) lebendig machen, zum Leben erwecken, beleben; die Wandlung vornehmen (vom Priester bei der Messe), Cig.; o. se, lebendig werden, sich beleben; — 2) lebhaft, munter machen, beleben, erfrischen, erquicken; (vince) nam oživlja žile, Preš.; — o. se, aufleben; — aufblühen: kupčija se oživlja, Cig.
  81. oživljȃvəc, -vca, m. der Lebenerwecker, der Lebendigmacher, Cig., C.; der Beseeler, Cig.
  82. oživlję́nəc, -nca, m. der zum Leben Erweckte, Cig.
  83. oživljeník, m. 1) = oživljavec, M.; — 2) = oživljenec, Vrt.
  84. oživljénje, n. die Belebung, Cig., Jan.; o. vere, Škrinj.- Valj. (Rad); o. kupčije, Cig.
  85. oživljìv, -íva, adj. belebend, erquickend, M.; oživljiva sapa, Vod. (Izb. sp.).
  86. oživotvȃrjati, -am, vb. impf. ad oživotvoriti, Jan. (H.).
  87. oživotvǫ́riti, -tvǫ̑rim, vb. pf. ins Leben rufen, verwirklichen, Nov., nk.; — hs. iz rus.
  88. ožlẹ́viti se, -im se, vb. pf. sich voll saufen, Dict.
  89. ožmẹ̑vkati, -am, vb. pf. = oževkati, durch Drücken mürbe machen, Polj.
  90. ožrljìv, -íva, adj. prasserisch, schlemmerisch, C.
  91. ožrljı̑vəc, -vca, m. der Prasser, der Schlemmer, C.
  92. ožrtováti, -ȗjem, vb. impf. ein Vielfraß sein, Guts.
  93. ožuljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad ožuliti.
  94. ožvę̑čək, -čka, m. das Gekaute, Polj.
  95. ožvę́čiti, -im, vb. pf. zerkauen; otroku ožvečiti kaj, kar se mu misli v usta dati, Polj.
  96. ožvę́kati, * -am, vb. pf. = ožvečiti, Z., Zora.
  97. ožvekováti, -ȗjem, vb. impf. ad ožvekati, Z.
  98. ožvepleníti, -ím, vb. pf. schwefeln, M.
  99. ožveplíti, -ím, vb. pf. beschwefeln, einschwefeln (ožep-) Cig.
  100. páberkovanje, n. die Nachlese.

   17.001 17.101 17.201 17.301 17.401 17.501 17.601 17.701 17.801 17.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA