Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (17.001-17.100)

  1. osnȃva, f. die Übung, die Ausbildung, ogr.- C.
  2. osnávati, -am, vb. impf. ad osnovati; gründen, C.; o. dokaz na čem, Cig. (T.).
  3. osnávljanje, n. die Ausbildung: o. deteta, ogr.- Valj. (Rad).
  4. osnávljati, -am, vb. impf. ad osnoviti; 1) = osnavati, den Grund legen, gründen, stiften, ogr.- C.; — 2) ausbilden: učitelj deco osnavlja, ogr.- Valj. (Rad).
  5. osnaževáti, -ȗjem, vb. impf. ad osnažiti; 1) putzen, reinigen; — 2) schmücken, C.
  6. osnẹževáti, -ȗjem, vb. impf. ad osnežiti, Jan. (H.).
  7. osnòv, -snǫ́va, m. = osnova 3), der Entwurf (tudi: ósnov), ogr.- Valj. (Rad).
  8. osnǫ̑v, f. = osnov m., Jan.
  9. osnǫ̑va, f. 1) der Aufzug (Zettel, Kette am Webstuhl), Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., DZ.; prejo viti za osnovo, Zv.; — 2) die Gründung, die Errichtung, Cig., Jan., nk.; — die Organisation, Jan. (H.); — 3) der Anschlag, die Anzettelung, Cig., Jan., nk.; — 4) der Grundriss, der Entwurf, Cig., Jan.; — 5) das Fundament, die Grundlage, die Basis, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — (po rus.) der Grundstoff, die Base ( chem.), Cig. (T.); — der Stamm ( gramm.), Jan. (H.).
  10. osnováłən, -łna, adj. Gründungs-: osnovȃłni odbor, nk.; Organisations-, Jan. (H.).
  11. osnovȃnje, n. 1) die Anzettelung, C.; — 2) die Ausbildung, C.
  12. osnovȃtelj, m. der Begründer, der Anstifter, nk.
  13. osnováti, -snújem, vb. pf. 1) das Garn anzetteln, Mur., Cig., Jan.; kdor veliko osnuje, malo potka = wer viel beginnt, endet wenig, Cig.; — 2) den Grund legen, gründen, errichten, Mur., Cig., Jan., nk.; organisieren, Jan. (H.); — 3) skizzieren, entwerfen; o. načrt, Cig.; s pikami o., punktieren, Cig.; — 4) anzetteln, anstiften, Cig., Jan., nk.
  14. osnovȃvəc, -vca, m. der Gründer, Cig.
  15. osnovȃvka, f. die Gründerin, Jan. (H.).
  16. osnǫ̑vən, -vna, adj. Grund-, Fundamental-: osnovna barva, die Grundfarbe, Žnid.; osnovna ploskev, die Grundfläche, Cig. (T.); osnovna enačba, die Fundamentalgleichung, Cig. (T.); osnovna pravica, das Fundamentalrecht, Cig. (T.), nk.; osnovni zakon, das Grundgesetz, Cig. (T.); osnovno pravilo, die Grundregel, Zv.; osnovni številniki, die Hauptzahlwörter (cardinalia), Cig. (T.); — osnovno delo, die Vorarbeit, osnovna šola, die Vorschule, Jan. (H.); — basisch ( chem.), Cig. (T.).
  17. osnǫ̑vica, f. die Kette am Webstuhl, Cig.
  18. osnovíti, -ím, vb. pf. 1) gründen, C.; — 2) gestalten, formen, ausbilden, C.; v maternem telesu sem bil osnovljen, C.
  19. osnǫ̑vnica, f. die Grundlinie, Cel. (Geom.), Erj. (Som.); — das Grundbein (os basilare), Erj. (Som.); — (beseda) o., das Grundwort, Jan. (H.).
  20. osnovník, m. der Gründer, ogr.- C.
  21. osnovotvòr, -tvǫ́ra, m. der Basenbildner ( chem.), h. t.- Cig. (T.).
  22. osobẹnjevȃnje, n. = osobenjstvo: čas mojega osobenjevanja ("meiner Pilgrimschaft"), Dalm.
  23. osobẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ( eig. Inwohner sein): ein Pilger sein, pilgern, Dalm.- Z., C.
  24. osobẹ́njkovati, -ujem, vb. impf. = osebenjkovati, Jurč., Dol.
  25. osobẹ́njstvọ, n. = osebenjstvo, die Inwohnerschaft, der Inwohnerstand, C.
  26. osǫ̑bstvọ, n. das Personale, der Personenstand, Jan., C.
  27. osodovę̑rəc, -rca, m. der Fatalist, Cig.
  28. osojávanje, n. das Aburtheilen, ogr.- Valj. (Rad).
  29. osojȃvəc, -vca, m. der Richter, ogr.- Valj. (Rad).
  30. osóvən, -vna, adj. = osojen, Jan., C.
  31. 1. osovína, f. das Wagenachsengestell, Cig., Z.
  32. 2. osovína, f. = osoje, Cig.
  33. 1. osovjè, n. = osje, die Grannen, Lašče- Erj. (Torb.).
  34. 2. osǫ̑vje, n. = osoje, die Schattenseite, Cig., Jan., C., Rib.- Mik., Laško ( Št.).
  35. ǫ́spičav, adj. mit Masern behaftet, Z.
  36. osramočeváti, -ȗjem, vb. impf. ad osramotiti, DSv.
  37. osramotı̑təv, -tve, f. die Beschämung, Cig., Jan.
  38. osrčevȃnje, n. das Ermuthigen, Jan., nk.
  39. osrčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad osrčiti; beherzt machen, ermuthigen, aufmuntern, Cig., Jan., nk.
  40. osrčevȃvəc, -vca, m. der Ermuthiger, Cig.
  41. osrečeváłən, -łna, adj. beglückend, Cig., Jan., nk.
  42. osrečeváti, -ȗjem, vb. impf. ad osrečiti; glücklich machen, beglücken, Cig., Jan., M., nk.
  43. osrečevȃvəc, -vca, m. der Beglücker, Cig., Jan., nk.
  44. osrečevȃvka, f. die Beglückerin, Cig., nk.
  45. ostanovíti, -ím, vb. pf. befestigen, C.
  46. ostarljìv, -íva, adj. ältlich, C.; že v mladih letih je bil na videz ostarljiv, Slom.
  47. ostȃva, f. 1) das Besatzleder, Z.; der Fleck am Schuh, Cig., C.; ostavo prišiti, Cig.; — 2) črevlji na ostavo = na kveder, Soška dol.- Erj. (Torb.); pri črevljih na ostavo je oglavje s podplati odzunaj sešito, GBrda; — 3) die Hinterlage, das Depositum: dati na ostavo, hinterlegen, Cig.; ( hs.); — die Reserve, C.; — 4) = ostanek, das Überbleibsel, C.
  48. ostȃvar, -rja, m. der Schuhflicker, C.
  49. ostȃvək, -vka, m. das Vermächtnis, das Erbe, C.
  50. ostáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) lassen, zurücklassen, verlassen, hinterlassen, Alas., C., nk.; — 2) o. se česa, etwas bleiben lassen, Dol.- Cig.; — 3) o. se s kom, sich von jemandem trennen, C.
  51. ostȃvka, f. die Demission, nk.; — hs.
  52. ostávljati, -am, vb. impf. ad ostaviti, Z., nk.
  53. ostȃvnikar, -rja, m. cvek v črevljih na "ostavo", Tolm.- Erj. (Torb.).
  54. ostȃvščina, f. = ostalina, der Nachlass, die Verlassenschaft, SlN., Vest.; — hs.
  55. ostrahováti, -ȗjem, vb. pf. züchtigen, Z.; — bändigen, M.
  56. ostraševáti, -ȗjem, vb. impf. ad ostrašiti.
  57. ostrašljìv, -íva, adj. Furcht erregend, Jurč.
  58. ostrẹgováti, -ȗjem, vb. impf. belauern, beobachten: o. koga, ogr.- C.
  59. ostrevo, n., pogl. ostrivo.
  60. ostrẹ́zovati, -ujem, vb. impf. = ostrezati, Svet. (Rok.).
  61. ostríčevka, f. der Distelfink, Jarn.
  62. ostrı̑vəc, -vca, m. das Schärfzeichen, der Acutus, Jan.
  63. ostrı̑vọ, n. das Schärfeisen für Mühlsteine, der Zweispitz der Steinmetze, (ostrevo) V.-Cig.
  64. ostrmẹ́vati, -am, vb. impf. ad ostrmeti; zu erstaunen pflegen, Jan.
  65. ostrmljìv, -íva, adj. erstaunlich, Jan. (H.).
  66. ostrǫ́gəv, -gve, f. der Sporn, ogr.- C., Valj. (Rad).
  67. ostroglȃvəc, -vca, m. der Spitzkopf, Bes.; — = sveder, Vod. (Pes.).
  68. ostròv, -strǫ́va, m. die Insel, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Met., Jes.; — stsl.
  69. ostrǫ́vast, adj. inselförmig: ostrovasta bradavica, die umwallte Papille, Erj. (Som.).
  70. ostrovìd, -vída, m. = ris, der Luchs, Mur.
  71. ostrovìd, -vída, adj. scharfsichtig, Cig.
  72. ostrovídən, -dna, adj. scharfsichtig, Mur., Cig.; ostrovidno oko, Str.
  73. ostrovídnost, f. die Scharfsichtigkeit, Mur., Cig.
  74. ostrǫ̑vnat, adj. inselreich, Cig., Jan.; — prim. ostrov.
  75. ostrǫ̑vnica, f. eine Art scharfes Wiesengras, C.; der Ziest (stachys), Z.
  76. ostrovòh, -vǫ́ha, adj. mit scharfem Geruchsinn, Levst. (Zb. sp.).
  77. ostrupljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad ostrupiti, nk., (ostrupovati) Z.
  78. ostrupovíti, -ím, vb. pf. vergiften, Dict.
  79. ostȓv, -ı̑, f. 1) ein dünner Stamm mit Zacken oder Sprießeln, auf welche Garben gesteckt werden, damit sie trocknen, die Hüfelstange, (meist ein junger Baum mit kurz behauenen Ästen); na ostrvi tudi deteljo devajo, da se suši, KrGora; — 2) pri kozolcu glavni steber, katerega podpirajo opornice, Tolm.- Erj. (Torb.).
  80. ostȓva, f. = ostrv 1), Mur., Jan., Poh.
  81. ostrvíca, f. dem. ostrv 1), Jan. (H.).
  82. ostrvı̑čka, f. dem. ostrvica, Mur.
  83. ostrvníca, f. = ostrv 1), M.; ne prav do polti obsekana rakla, na kateri se suši detelja ali snopje ( nav. ostrnica), Lož, Lašče- Erj. (Torb.), Nov., Levst. (Pril.), Dol., Notr.; volkodlak ostrvnico na njivi po božiču mekasti in grize, LjZv.
  84. ostudljìv, -íva, adj. mit Ekel verbunden, Cig.
  85. ǫ̑stvar, -rja, m. der Molukkenkrebs oder Pfeilschwanz (limulus Polyphemus), Erj. (Ž.).
  86. ostváriti, -stvȃrim, vb. pf. verwirklichen: ide za to, da ostvarimo veliko misel, es handelt sich um die Realisierung einer großen Idee, Cig. (T.), nk.
  87. ostvárjati, -am, vb. impf. ad ostvariti, nk.
  88. ostvarjénje, n. die Verwirklichung, die Activierung: o. misli, die Hypostase ( phil.), Cig. (T.).
  89. ǫ̑stve, -stəv, f. pl. der Dreizack zum Fangen der Fische, die Fischgabel, Mur., Cig., Jan.; — die Harpune, Cig., Jan.
  90. osumljeváti, -ȗjem, vb. impf. = osumljati, C.
  91. osupováti, -ȗjem, vb. impf. ad osupniti 2); überraschen, Jan.
  92. osurovẹ́ti, -ím, vb. pf. verrohen, verwildern, Šol.
  93. osuševȃnje, n. die Trocknung, die Trockenlegung, Jan. (H.).
  94. osušẹ́vati, -am, vb. impf. = osušati, osuševati, (-ujem), Vrt.
  95. osuševáti, -ȗjem, vb. impf. ad osušiti, nk.
  96. osušı̑təv, -tve, f. die Trockenlegung, DZ.
  97. osváčiti se, -im se, vb. pf. = posvačiti se, sich verschwägern, Jan. (H.).
  98. osvajáč, m. der Eroberer, C.
  99. osvȃjanje, n. die Zueignung, die Aneignung, die Eroberung, nk.
  100. osvajȃtelj, m. der Eroberer, Jan. (H.).

   16.501 16.601 16.701 16.801 16.901 17.001 17.101 17.201 17.301 17.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA