Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (16.801-16.900)

  1. opravíčiti, -ı̑čim, vb. pf. 1) rechtfertigen; o. se, sich rechtfertigen, sich rein waschen; — 2) = upravičiti, befugen, berechtigen, Cig., Jan., autorisieren, legitimieren, Cig., Jan.
  2. opravíłce, n. dem. opravilo; ein kleines Geschäft, Cig.
  3. opravíłən, -łna, adj. 1) geschäftlich, Jan.; Geschäfts-: opravı̑łni red, die Geschäftsordnung, Levst. (Nauk), nk.; — ämtlich, Amts-, Cig.; opravilni dan, der Amtstag, Cig.; — 2) geschäftig, thätig, C., Z., Dalm.
  4. opravilíšče, n. das Amtshaus, C.
  5. opravı̑łnica, f. das Geschäftslocale, DZ.; die Factorei, Cig., Jan.; — das Amtshaus, C.
  6. opravı̑łnik, m. 1) der Functionär, Cig., Levst. (Pril.); — španski opravilnik na ruskem dvoru, Vod. (Izb. sp.); — der Schaffner, Cig.; der Geschäftsführer, Jan.; — der Agent, DZ.: kupčijski o., der Handelsagent, Cig.; — 2) das Rituale, V.-Cig.; — das Geschäftsnormale, Jan. (H.).
  7. opravíłnost, f. die Geschäftigkeit, Jan. (H.).
  8. opravílọ, n. 1) das Geschäft oder die Beschäftigung, die einem obliegt; to ni mojega opravila, Met.- Mik.; to ne spada v moje o. (in mein Fach), Cig.; to je tvoje opravilo, das ist deines Amtes, Cig.; ves je v opravilih, er lebt dem Geschäfte, Cig.; o. imeti s kom (čim), mit jemandem (etwas) zu thun haben, Cig.; opravila komu da(ja)ti, jemandem Beschäftigung geben, Cig.; die Function, Cig., Jan., DZ.; cerkveno o., die kirchliche Function, der Gottesdienst; pravno o., ein Rechtsgeschäft, DZ.; kupčijsko o., ein Handelsgeschäft, DZ.; — 2) = oprava, der Anzug, Dol.- Cig., Dalm.
  9. opravı̑łski, adj. Geschäfts-, geschäftlich, Cig.; o. prikladek, die Functionszulage, Cig.; o. zapisnik, das Geschäftsprotokoll, DZ.
  10. opravı̑łstvọ, n. 1) die Geschäftsführung, die Amtsführung, die Agentschaft, Cig., Jan., C.; — 2) der Geschäftszweig, DZkr.; das Portefeuille, Cig., Jan.; minister brez posebnega opravilstva, ein Minister ohne Portefeuille, Cig.
  11. opravı̑telj, m. der Geschäftsleiter, DZkr.
  12. opravı̑teljstvọ, n. die Geschäftsführung, Jan. (H.).
  13. opráviti, -prȃvim, vb. pf. 1) verrichten, besorgen, vollstrecken; o. vse, kar je naročeno, ukazano; velikonočno izpoved o.; s tem človekom nimam nič o., mit diesem Menschen habe ich nichts zu schaffen; — ausrichten: o. pozdravljenje, Cig.; — entrichten: o. davek, desetino, Cig.; — 2) ausrichten, er-, auswirken: pri njem ne boš nič opravil; nič ne opravivši, unverrichteter Dinge, Cig., Jan.; z lepo več opraviš, nego z grdo, Cig.; najbolje opraviti, am besten fahren, Šol.; o. s čim, mit einer Sache auskommen, Cig.; — 3) mit dem Zugehörigen ausstatten: o. ladijo, das Schiff betakeln, Cig.; ausrüsten ( mech., merc.), Cig. (T.); versehen: sod z obroči o., Cig.; ausstaffieren: klobuk o., Cig.; — 4) vollständig ankleiden: otroka o., da pojde k maši; dekla je že opravljena; o. se, sich ankleiden, Toilette machen; lepo se o., sich herausputzen; lepo opravljen, aufgeputzt; — 5) besorgen, bestellen: o. otroke, živino, Z., Kr.
  14. opravljáč, m. der Verleumder, C.
  15. oprávljanje, n. 1) das Verrichten, die Geschäftsbesorgung; o. službe, das Versehen eines Dienstes oder Amtes; o. cerkvenih obredov; — das Entrichten; — das Ausrüsten, das Ausstatten; — 2) das Ankleiden; — 3) das Ausrichten, die üble Nachrede, das Verleumden.
  16. oprávljati, -am, vb. impf. ad opraviti; 1) verrichten, besorgen; tlako, svoje delo o.; službo o.; sv. mašo o., darove o., Burg.; bogato dedino o., Preš.; — entrichten: davščine o.; — 2) bewirken; — 3) herrichten, ausstatten mit dem Zugehörigen, ausrüsten: ladijo o., das Schiff auftakeln, Cig.; — živino o., das Vieh besorgen, Cig.; — 4) ankleiden; o. se, sich ankleiden, Toilette machen; gizdavo se o., Št.; — 5) o. koga, jemanden ausrichten, verleumden.
  17. opravljȃvəc, -vca, m. 1) der Verrichter, Cig.; — 2) der Verleumder, Dict., Mur., Trub., Dalm.; grenke so opravljavcev besede, Kast.; jezični opravljavci, Jsvkr.
  18. opravljȃvka, f. die Verleumderin, Mur.
  19. opravljìv, -íva, adj. verleumderisch, lästersüchtig; o. biti, eine böse Zunge haben.
  20. opravljı̑vəc, -vca, m. ein verleumderischer Mensch, die Lästerzunge.
  21. opravljı̑vka, f. ein verleumderisches Weib.
  22. opravljívost, f. die Verleumdungssucht.
  23. opravníca, f. 1) die Besorgerin: perilna o., die Wäschebesorgerin, Levst. (Pril.); — die Verwalterin, Cig.; — 2) oprȃvnica = opravilnica, das Geschäftshaus, C.; — 3) das Zeughaus, Cig.; die Geschirrkammer, Cig.
  24. opravník, m. der Functionär, C., DZ.; občinski opravniki, die Gemeindeorgane, Levst. (Nauk); — der Geschäftsleiter, Jan.; obrtovni o., Levst. (Pril.); der Factor, Cig., Jan.; der Commissionär, der Disponent, Cig.; der Manipulant, C.; der Geschäftsträger, Jan.; der Agent, Cig., Jan., DZ.; konzulski o., der Consularagent, DZ.; trgovski o., der Handelsagent, Cig., Jan.; — = upravnik, der Verwalter, Cig.; — oprȃvnik, gospodar in velitelj v planinskem stanu ter ob enem tudi sirnik, Tolm.- Erj. (Torb.).
  25. opravnína, f. 1) die Besorgungsgebür, Cig.; die Provision, C., Cel. (Ar.); — 2) das Schirrgeld, Cig.; — 3) die Bekleidungsgebür, DZ.
  26. opravnı̑ški, adj. = opravnika se tičoč, nk.
  27. opravnı̑štvọ, n. opravniški posel, opravniška služba, nk.; das Verwalteramt, Cig.; = upravništvo, die Administration, nk.
  28. oprȃvstvọ, n. = opravništvo, Cig.
  29. oprčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad oprtiti; anbinden, anketten, Jan.
  30. opredẹlı̑təv, -tve, f. = opredelba, Jan. (H.).
  31. opredẹljeváti, -ȗjem, vb. impf. = opredeljati, Jan.
  32. oprę́zavəc, -vca, m. der Zögerer, Cig.
  33. oprę́zovanje, n. 1) das Lauern; o. na vreme, das Beobachten des Wetters, Cig.; — 2) das Zögern, Cig., Jan.
  34. oprę́zovati, -ujem, (-ovam), vb. impf. 1) lauern, spähen; = zijala prodajati in na besede streči, Št.; v snu je vso noč oprezoval okoli zlatarjev, Erj. (Izb. sp.); ob cesti oprezovajo sestradane vrane, Erj. (Izb. sp.); — 2) säumen, zögern, Cig., Jan., M., Ravn.; on je predolgo obiral se in oprezoval pri svojem poslu, Jurč.
  35. oprę́zovavəc, -vca, m. der Säumer, Jan.
  36. oprę́zovavka, f. die Säumerin, Jan.
  37. oprhljìv, -íva, adj. morsch, C., Nov.
  38. oprhljı̑vka, f. trta, po kateri je oprh, Vrtov. (Vin.).
  39. oprhováti, -ȗjem, vb. impf. ad oprhniti, Cig.
  40. oprijẹ̑mavka, f. das Rankengewächs, Cig., Jan.
  41. oprostı̑təv, -tve, f. 1) die Befreiung, die Dispens, Cig., Jan.; die Freisprechung, C.; die Freimachung, die Emancipation, Cig., Jan.; — 2) die Verzeihung, Vrt.
  42. oprostljívost, f. die Nachsichtigkeit: krščanska krotkost in oprostljivost, Slovan.
  43. oproščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad oprostiti; befreien, Cig., Jan., C.
  44. oprovrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. widerlegen, Cig. (T.); — stsl., rus.
  45. oprovr̀g, -vŕga, m. die Widerlegung, Cig. (T.); — prim. oprovreči.
  46. oprovrgávanje, n. die Widerlegung, h. t.- Cig. (T.); — prim. oprovreči.
  47. oprovŕgniti, -vȓgnem, vb. pf. umstoßen ( fig.), C.; — prim. oprovreči.
  48. oprovŕzati, -am, vb. impf. widerlegen, h. t.- Cig. (T.); — prim. oprovreči.
  49. oprovȓžba, f. die Widerlegung, Cig. (T.); — prim. oprovreči.
  50. oprovŕžən, -žna, adj. widerlegbar, Cig. (T.); — prim. oprovreči.
  51. opŕtav, adv. indem man mittelst eines Tragbandes etwas auf den Rücken geladen hat: o. nesti, Jan., Polj.; tudi: na o. nesti, Zv.; — ( adj. o. koš, = oprtni koš, pri Fari ( Notr.)- Štrek. [LjZv.]).
  52. opŕtavən, -vna, adj. oprtavni koš = oprtni koš, Jan. (H.).
  53. opŕtavnica, f. 1) das Tragband, der Traggurt, der Tragriemen, Cig., pri Fari- Štrek. (LjZv.); — 2) der Hosenträger, Cig.; da mu hlače niso uhajale, branila je usnjata oprtavnica, Jurč.
  54. opŕtiv, adv. = oprtav, Cig., Jan., C.; blago o. nositi od hiše do hiše, Zv.; o. nesti težko vrečo, Jurč.; prigugal se je oprtiv s košem, LjZv.
  55. oprtováti, -ȗjem, vb. impf. ad oprtati; auf den Rücken laden, Cig., Jan.
  56. opȓvič, adv. = prvič, Mur., Mik., ogr.- Valj. (Rad).
  57. opsováti, -ȗjem, vb. pf. ausschimpfen, aushunzen, Mur., Cig., Jan.
  58. optatīv, m. želelni naklon, der Optativ ( gramm.).
  59. opuhávati, -am, vb. impf. = opuhovati; anblasen, Habd.- Mik.
  60. opuhováti, -ȗjem, vb. impf. ad opuhati, opuhniti, anblasen, Z.
  61. opukováti, -ȗjem, vb. impf. ad opukati, Z.
  62. opustı̑təv, -tve, f. 1) die Auflassung, Jan.; o. okrajne ceste, Levst. (Cest.); — 2) das Lassen, die Unterlassung, Jan.
  63. opustoševáti, -ȗjem, vb. impf. ad opustošiti, Jan.
  64. opuščávanje, n. die Verheerung, ogr.- Valj. (Rad).
  65. opuščávati, -am, vb. impf. verwüsten, veröden, C.; krivica vse dežele opuščava, Dalm.
  66. opuščȃvəc, -vca, m. der Verwüster, Dalm.
  67. oranı̑təv, -tve, f. die Verwundung, Jan.
  68. oranı̑tva, f. = oranitev, DZ.
  69. orȃtəv, -tve, f. das Ackern, Cig., Jan., C.; ob oratvi, zur Pflügezeit, M.
  70. orȃtva, f. = oratev, Cig., jvzhŠt.
  71. orȃvəc, -vca, m. = orač, C.
  72. orẹ́hov, adj. Nussbaum-: o. les; Nuss-: orehova lupina, die Nussschale; orehova potica.
  73. orẹ́hovəc, -vca, m. 1) der Nussbaumstamm, das Nussbaumholz, Mur.; — 2) der Nussstrudel: smetanci, orehovci ali kaki drugi "štruklji", LjZv.; — 3) neka rastlina, Spodnja Idrija- Erj. (Torb.); der Steinklee (melilotus officinalis), C., Medv. (Rok.).
  74. orẹ́hovina, f. das Nussbaumholz.
  75. orẹ̑hovje, n. = orešje, Jan. (H.).
  76. orẹ́hovka, f. = orehar, leščnikar 2), der Nussknacker, Cig., Frey. (F.); — ( das Haselhuhn [tetrao bonasia], Cig.).
  77. orẹ̑ščev, adj. von der Muscatnuss: oreščevo cvetje, die Muscatblüte, C.
  78. ǫ̑rglarstvọ, n. der Orgelbau, Jan.
  79. ǫ̑rglavəc, -vca, m. der Orgelspieler, Mur., Cig., Jan.
  80. ǫ̑rglavka, f. die Orgelspielerin, Cig.
  81. orīzov, adj. Reis-, Nov.; orizovo polje, Levst. (Močv.).
  82. orjavẹ́ti, -ím, vb. pf. braun werden, Cig., Jan.
  83. orjáviti, -ȃvim, vb. pf. bräunen, Cig.
  84. órlov, adj. Adler-, Mur., Cig., Jan.; orlovo oko, das Adlerauge, Cig.
  85. orlǫ́vski, adj. Adler-: Orlovska levovska Prijazen velja, Vod. (Pes.).
  86. orǫ̑dovati, -ujem, vb. impf. poltern, C.; = nemir delati, razbijati, Kras- Erj. (Torb.); orọ̑dovati, Štrek.
  87. orodovítiti, -ı̑tim, vb. pf. fruchtbar machen, befruchten, Mur.
  88. orǫ̑dovje, n. = orodje, Gor.
  89. orokavíčiti se, -ı̑čim se, vb. pf. Handschuhe anziehen, C.; z orokavičeno roko je vmes posegla diplomatija, SlN.
  90. orokováti, -ȗjem, vb. impf. erben, ogr.- Mik.; — dete orokuje vse od roditeljev, ogr.- Valj. (Rad); — prim. orok.
  91. orožnı̑štvọ, n. die bewaffnete Macht, DZ.
  92. orumenẹ́vati, -am, vb. impf. ad orumeneti; gelb werden, Jan., C.
  93. osamẹ́vati, -am, vb. impf. ad osameti; isoliert werden, vereinsamen, C.
  94. osamljìv, -íva, adj. isolierend: o. prostor, Levst. (Pril.).
  95. osamosvȃjati se, -am se, vb. impf. ad osamosvojiti se, sich emancipieren, Cig. (T.).
  96. osamosvẹ́stiti, -svẹ̑stim, vb. pf. zum Selbstbewusstsein bringen: o. koga, se, Cig. (T.).
  97. osamosvǫ́ja, f. = osamosvojba, Str.
  98. osamosvǫ̑jba, f. die Emancipation, Cig. (T.).
  99. osamosvǫ̑jenka, f. die Emancipierte, Zv.
  100. osamosvojı̑təv, -tve, f. = osamosvojba, Jan. (H.).

   16.301 16.401 16.501 16.601 16.701 16.801 16.901 17.001 17.101 17.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA