Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (16.601-16.700)

  1. omǫ̑tičav, adj. dem Schwindel unterworfen, Bolc, Soča- Erj. (Torb.), Rut. (Zg. Tolm.).
  2. omotvǫ́ziti, -vǫ̑zim, vb. pf. o. kozla = motvoz dejati nanj, Jurč.
  3. omoževáti, -ȗjem, vb. impf. ad omožiti = možiti, (Frauenzimmer) verheiraten, Z.
  4. omožı̑təv, -tve, f. die Verheiratung (eines Weibes).
  5. omračeváti, -ȗjem, vb. impf. ad omračiti.
  6. omračevȃvəc, -vca, m. der Verfinsterer, Cig.
  7. omraževáti, -ȗjem, vb. impf. = omražati, Jan. (H.).
  8. omrẹževáti, -ȗjem, vb. impf. ad omrežiti, Jan. (H.).
  9. omrsȃvəc, -vca, m. der Schnäpper (ein Werkzeug zum Aderlassen oder Schröpfen), Mur.- Cig.; puščati z omrsavcem, (omrzalcem) Strp.; — die Zunge (der Losdrücker) am Gewehr, vzhŠt.- C.; — prim. mrsalo.
  10. omršavẹ́ti, -ím, vb. pf. mager o. hager werden, Cig., Jan., C., DZ.
  11. omrtvẹ́lost, f. die Erstarrung, Jan. (H.).
  12. omrtvẹ́ti, -ím, (-ẹ̑jem), vb. pf. = otrpniti, absterben, erstarren, gelähmt werden, Jan., Podkrnci- Erj. (Torb.); — in der Thätigkeit erlahmen, im Eifer nachlassen, Podkrnci- Erj. (Torb.); omrtveli so po mnogih trudih, SlN.; omrtvela samosvest, Zv.
  13. omrtvíca, f. die Lähmung, Jan.; neka svinjska bolezen, kadar prasetu zadnje noge "omrtve", SlGosp.
  14. omrtvíčən, -čna, adj. gelähmt: omrtvično prase, SlGosp.
  15. omrtvíti, -ím, vb. pf. lähmen, Jan.
  16. omrtvoȗdba, f. die Lähmung, Mur., DZ.; (-tvudba, Mur.; — -tudba, Cig.).
  17. omrtvoúditi, -ȗdim, vb. pf. lähmen, Mur., DZ.; (-tvuditi, Mur.).
  18. omrvíti, -ím, vb. pf. = oškrbiti, Notr.
  19. omrzávati, -am, vb. impf. 1) mit Reif überziehen: slana travnike omrzava, Danj. (Posv. p.); — 2) kalt werden, Dict. ( Mik.).
  20. omrzẹ́vati, -am, vb. impf. ad omrzeti; ekelhaft werden, Widerwillen erregen, Z.
  21. omrzljìv, -íva, adj. ekelhaft, Abscheu erregend, Mur., Jan.
  22. omrzljívost, f. die Ekelhaftigkeit, Jan. (H.).
  23. omrzováti, -ȗjem, vb. impf. ad omrzniti; kalt werden, erkalten, Jan., M.; — ljubezen bode omrzovala, Trub.
  24. omuhávati se, -am se, vb. impf. zudringlich den Hof machen: okoli gospic se omuhavajo nagizdani gospodičiči, Erj. (Izb. sp.).
  25. omutavẹ́ti, -ím, vb. pf. stumm werden, Cig.
  26. omuzováti, -ȗjem, vb. impf. ad omuzati, omuzniti, abstreifen, Z.
  27. onȃdva, onẹ̑dvẹ, gen. njiju, pron. sie zwei.
  28. onákov, adj. von jener Beschaffenheit, C.
  29. onáv, adj. = onegov, C., Z.
  30. onečastı̑təv, -tve, f. die Verunehrung, der Insult, Jan.
  31. onečaščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad onečastiti, verunehren, entehren, (onečeščevati) Jurč., (onečastovati) Cig., Jan.
  32. onečaščevȃvəc, -vca, m. der Entehrer, Cv.
  33. onečlovẹ́čiti, -ẹ̑čim, vb. pf. entmenschen, Cig.
  34. onẹgáv, adj. 1) von der gewissen Beschaffenheit, Cig.; — 2) dem gewissen o. dem Ding da gehörig: poznaš onegavo hčer? Mur.; onegava krava, die Kuh des Dings da (dessen Name uns nicht einfällt), Mik.; pogl. onegov.
  35. onẹgáviti, -ȃvim, vb. impf. das Gewisse thun, reden, treiben (was man nicht sagen kann o. will); treiben: moram iti gledat, kaj kàj onegavijo družina moja in tlačani, LjZv.; kaj bi onegavil! was braucht man da Umstände zu machen! Z.
  36. onẹ́gov, adj. dem Ding da, dem gewissen (dessen Name uns eben nicht einfällt) gehörig, Mur., Jan., C., BlKr., jvzhŠt.; onegov fant, BlKr., jvzhŠt.
  37. onemogočeváti, -ȗjem, vb. impf. ad onemogočiti, nk.
  38. onesnaževáti, -ȗjem, vb. impf. ad onesnažiti: verunreinigen.
  39. onesrečeváti, -ȗjem, vb. impf. ad onesrečiti, Z., nk.
  40. onesvę́čenje, n. die Entheiligung, Cig., Jan.
  41. onesvečevȃnje, n. die Entheiligung, SlN.
  42. onesvečeváti, -ȗjem, vb. impf. ad onesvetiti, entheiligen, Jan.
  43. onesvẹ́stiti se, -svẹ̑stim se, vb. pf. die Besinnung verlieren, Cig., Jan., Cig. (T.), Vrt.
  44. onesvę́titi, -svę̑tim, vb. pf. entheiligen, Cig., Jan.
  45. onevesę́liti, -sę̑lim, vb. pf. ein Unlustgefühl erregen: o. koga, se, Cig. (T.).
  46. onevíhtniti, -vı̑htnem, vb. pf. aufbrausen, auffahren, C.
  47. onevǫ́ljiti, -vǫ̑ljim, vb. pf. unwillig machen, Cig., C.
  48. ongáviti, -ȃvim, vb. impf. tako se nav. govori nam. onegaviti.
  49. opáberkovati, -ujem, vb. pf. o. vse vinograde, in allen Weingärten die Nachlese abhalten, (opap-) jvzhŠt.
  50. opadljìv, -íva, adj. hinfällig, Mur.
  51. opahováti, -ȗjem, vb. impf. ad 2. opahniti, = opehovati, Cig.
  52. opakávati se, -am se, vb. impf. = spakavati se, oponašati koga, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  53. opakováti se, -ȗjem se, vb. impf. = opakavati se, Z.
  54. opalíkovəc, -vca, m. = oblikovec, drobno, nerazcepljeno drevo, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  55. opalizovȃnje, n. das Opalisieren, Cig. (T.).
  56. opalizováti, -ȗjem, vb. impf. po opalovo se svetiti, opalisieren, Cig. (T.).
  57. opālov, adj. Opal-: opalova matica, die Opalmutter, Erj. (Min.).
  58. opālovəc, -vca, m. opalovci, die Opaline ( min.), Cig. (T.).
  59. opárljiv, adj. = oparen, BlKr.
  60. opȃrničevje, n. coll. das Schlehdorngesträuch, Dol.- Burg. (Rok.).
  61. opasávati, -am, vb. impf. = opasovati; umgürten; o. se s čim, sich mit etwas umgürten, Lašče- Erj. (Torb.).
  62. opasováti, -ȗjem, vb. impf. ad opasati; umgürten; umbinden; o. se, sich gürten.
  63. opaševáti, -ȗjem, vb. impf. = opasovati, ogr.- Valj. (Rad).
  64. opatovína, f. die Abteipfründe, Cig., Jan.
  65. opȃtovski, adj. äbtlich, Cig., Jan.
  66. opȃtstvọ, n. die Abtwürde, Cig., Jan.
  67. opazljìv, -íva, adj. 1) aufmerksam, Z.; — 2) = opazen 2), Cig., Jan.
  68. opazováłən, -łna, adj. Beobachtungs-: opazovȃłna soba, das Beobachtungszimmer, Levst. (Pril.); opazovalna vojska, die Observationsarmee, Cig.
  69. opazovalíšče, n. der Beobachtungsort, Cig.
  70. opazováłnost, f. die Beobachtungsgabe, Cig.
  71. opazovȃnje, n. das Beobachten, nk.
  72. opazováti, -ȗjem, vb. impf. bemerken, beobachten, Cig., Jan., nk.
  73. opazovȃvəc, -vca, m. der Beobachter, Cig., Jan., nk.
  74. opazovȃvka, f. die Beobachterin, Jan., nk.
  75. 1. opaževáti, -ȗjem, vb. impf. = opazovati, Mur., C., DSv.
  76. 2. opaževáti, -ȗjem, vb. impf. ad opažiti, Jan. (H.).
  77. opẹhováč, m. ein stetiges Pferd, Gor.
  78. opəhováti, -ȗjem, vb. impf. ad opehniti; 1) mit dem Stoßhobel abhobeln, C.; — 2) o. se komu, sich an jemandem stoßen, ihm Anstände machen, SlN.
  79. opəhovȃvəc, -vca, m. einer, der gerne Anstände erhebt, SlN.; = rogovilež, Bes.
  80. opę̑kovəc, -vca, m. das Ziegelerz, C.
  81. opekovína, f. coll. Ziegelscherben, C.
  82. opeljeváti, -ȗjem, vb. impf. umführen, Cig.
  83. opẹnjȃvka, f. das Rankengewächs, Cig.
  84. opesováti se, -ȗjem se, vb. impf. ad opesniti se; entschlüpfen, Z.; — opesuje se mi, es mangelt mir, es reicht nicht aus: za seno se mi je to zimo opesovalo, Dol.- Erj. (Torb.).
  85. opẹšávati, -am, vb. impf. = opeševati, C.
  86. opẹševáti, -ȗjem, vb. impf. ad opešati; ermatten, ermüden.
  87. opẹšljìv, -íva, adj. leicht ermattend, schwach, C.
  88. opetováti, -ȗjem, vb. impf. = ponavljati, wiederholen, nk.; — hs.
  89. opẹ́vanje, n. das Besingen, Cig., nk.
  90. opẹ́vati, -am, vb. impf. ad opeti; besingen, Cig., Jan., M., nk.
  91. opihávati, -am, vb. impf. ad opihati, beblasen, umwehen, Cig.
  92. opihljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad opihljati; bewehen, befächeln, Cig.
  93. opikávati, -am, vb. impf. ad opičiti; = opikovati II., Mur.
  94. opikováti, -ȗjem, vb. impf. I. ad opikati; mit Stichen bedecken, zerstechen, Z.; — tätowieren, Jan. (H.); — II. ad opičiti, (etwas Spitziges) hineinstecken, Z., C.; — o. se, sich oft ein wenig setzen, sich bei einer Arbeit vergeblich abmühen, C.
  95. opírav, adj. widersprechend, trotzig, C.
  96. opisȃva, f. die Umschreibung, die Paraphrase, Jan.
  97. opisováłən, -łna, adj. 1) beschreibend, Jan. (H.); — 2) umschreibend, Jan. (H.).
  98. opisovȃnje, n. 1) das Schildern, das Beschreiben, Cig., Jan.; — 2) die Umschreibung (eines Begriffes), Cig., Jan., Cig. (T.).
  99. opisovȃtelj, m. der Beschreiber, der Schilderer, nk.
  100. opisováti, -ȗjem, vb. impf. ad opisati; 1) umschreiben, nk.; — 2) bemalen, bezeichnen, Cig.; — 3) schildern, Cig., Jan., nk.; — 4) (Ausdrücke) umschreiben, Cig., Jan., Cig. (T.).

   16.101 16.201 16.301 16.401 16.501 16.601 16.701 16.801 16.901 17.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA