v (16.201-16.300)

16201. odžmigováti, -ȗjem, vb. impf. = odmigovati, Vod. (Izb. sp.); — prim. mežikati.
16202. odžváliti, -žvȃlim, vb. pf. o. konja, dem Pferde das Gebiss abnehmen, C.
16203. odžvènk, -žvę́nka, m. der Wiederklang, der Nachklang, Cig.
16204. odžvepláti, -ȃm, vb. pf. entschwefeln, (odžep-) Cig.
16205. odžvížgati, -am, vb. pf. 1) aufhören zu pfeifen, abpfeifen; — 2) pfeifend sich entfernen; — 3) pfeifend antworten.
16206. odžvrgolẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) zwitschernd sich entfernen, Cig.; — 2) aufhören zu zwitschern; — 3) zwitschernd erwidern.
16207. oficīrstvọ, n. die Officiere; der Officierstand.
16208. ogabežljìv, -íva, adj. ekelhaft, Fr.- C.
16209. ogadljìv, -íva, adj. ekelhaft, Fr.- C.
16210. ogájav, adj. spöttisch, C.
16211. ogájavəc, -vca, m. der Spötter, Erj.- C.
16212. ogávən, -vna, adj. herb, Mur.- Cig., Jan., Mik.; — ekelhaft ( n. pr. o premastnih jedeh), C.; scheußlich, Mur.- Cig., Jan.; gizdav človek je sam na sebi ogaven, Št.
16213. ogȃvnat, adj. herblich, Mur., Cig.
16214. ogávnost, f. die Herbheit, Mur.- Cig., Jan.; — die Scheußlichkeit, Cig., Jan.
16215. ogȃvsati, -am, vb. pf. abhaaren, abwollen, Cig.
16216. ogávžən, -žna, adj. unangenehm: ogavžno vreme, C.; — o. človek, ein Stänker, Fr.- C.; — prim. ogaven.
16217. ogibljìv, -íva, adj. 1) ausweichend, evasiv, Cig. (T.); — 2) = ogiben 2), Mur., Cig.
16218. oglajeváti, -ȗjem, vb. impf. glätten: jezik o., die Sprache ausbilden, Let.
16219. ǫ̑glarstvọ, n. das Kohlenbrennergewerbe, die Kohlenbrennerei.
16220. oglası̑təv, -tve, f. die Meldung, die Anmeldung, Cig., Jan., DZ.
16221. oglȃsva, f. = oglas, das Echo, Jap.- C., Škrinj.- Valj. (Rad).
16222. oglaševáłən, -łna, adj. Meldungs-, Jan. (H.).
16223. oglaševȃnje, n. = oglašanje, Jan. (H.).
16224. oglaševáti, -ȗjem, vb. impf. = oglašati, Jan. (H.).
16225. oglàv, -gláva, m. 1) der Fußrist, der Oberfuß, ogr.- C.; — 2) das Oberleder des Schuhes, Cig., Jan., Mik., vzhŠt.- C.; (usnje) prirezavati za sare, podmete, za oglave, zapetke, Danj. (Posv. p.); — 3) die Pferdehalfter, Cig., BlKr.
16226. ogláv, -gláva, adj. = gologlav, barhaupt, Mur., Danj. (Posv. p.), vzhŠt.- C.; — kahl, Ščav.- C.
16227. oglávati, -am, vb. pf. = oglaviti 2), mit der Halfter versehen, Jan. (H.).
16228. oglȃvica, f. der Hutkopf, C.
16229. oglavína, f. = glavina, das Kopfstück der Haut, Z.
16230. ogláviti, -im, vb. pf. 1) mit einem Kopf versehen: žrebelj o., Z.; — 2) halftern, Cig.; ( prim. oglavati); — 3) vorschuhen, Jan.; — 4) o. predivo = omikati, vzhŠt., ogr.- C.; — 5) o. se komu, jemandem den Kopf zuwenden, Ist.- C.
16231. oglȃvje, n. 1) der Hutkopf, Mur., Cig., C., Jurč.; veliki klobuki z okroglim oglavjem, Tolm.; — 2) das Oberleder des Schuhes, Z.; die Vorschuhung, Jan., SlGor.- C.; — 3) der Gewehrkolben, Cig., Jan.; — 4) das Capitäl einer Säule, C., Šol.
16232. oglȃvka, f. 1) die Halfter, Jan., Fr.- C.; — 2) das Pflughaupt, Št.- Cig., C.; — 3) eine Art essbarer Schwamm, M.; der Kaiserling (agaricus caesareus), vzhŠt.- C.
16233. oglávljati, -am, vb. impf. ad oglaviti; — hecheln: predivo o. = predivo mikati, vzhŠt., ogr.- C.
16234. oglȃvnica, f. 1) die Haube, V.-Cig.; — die Kapuze, Jan.; oglavnice za sokole, Jurč.; — 2) der Hutkopf, Jarn., Mur., Cig., C.; — 3) das Schultertuch, das Humerale (bei der Messkleidung), Cig., Jan., Notr.- Burg. (Rok.).
16235. oglȃvnik, m. 1) die Halfter, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., DZ., Dalm.; — 2) die Kappe, der Kappenring, Cig.
16236. ogledávanje, n. 1) das Besichtigen; — 2) das Umsehen, Mur.
16237. ogledávati, -am, vb. impf. = ogledovati.
16238. ogledováłən, -łna, adj. beschaulich: ogledovalno življenje, Cv.
16239. ogledovalíšče, n. der Observationsplatz, DZ.
16240. ogledovȃłnica, f. die Warte, Jan.
16241. ogledovȃnje, n. 1) das Besichtigen, die Inspicierung, Cig., Jan.; o. mrliča (mrličev), die Todtenbeschau, Cig.; — die Beobachtung, die Betrachtung, Cig. (T.); die geistige Beschauung, Cig., Cv.; — das Spähen, die Kundschaftung, Cig.; — 2) die Bespiegelung; — 3) das Umsehen.
16242. ogledováti, -ȗjem, vb. impf. ad ogledati, 1) beschauen, besichtigen; mrliča (mrliče) o., die Todtenbeschau vornehmen; vojsko o., das Heer mustern, Cig.; — betrachten: duhovno o., geistig beschauen, Cv.; — kundschaften, spionieren, Cig., Jan.; — o. se, sich besehen; o. se v zrcalu, sich bespiegeln, Cig.; — 2) o. se, herumschauen, umherblicken, Cig., Jan.; — säumen, Dalm.- C.; kaj se ogleduješ? jvzhŠt.
16243. ogledovȃvəc, -vca, m. der Besichtiger, der Beschauer, der Visitator, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — der Kundschafter, der Späher, Mur., Cig., Jan.
16244. ogledovȃvka, f. die Besichtigerin; — die Kundschafterin, Cig.
16245. ogleduhovȃnje, n. das Ausspähen, das Spionieren, Cig., Nov.- C., DZ.
16246. ogleduhováti, -ȗjem, vb. impf. Spionsdienste leisten, spionieren, Cig., Nov.- C.
16247. ogledȗštvọ, n. die Spionage, nk.
16248. oglę̑nčev, * adj. zum Kohlenstoff gehörig: o. žveplec, der Schwefelkohlenstoff, DZ.; o. vodenec, der Kohlenwasserstoff, Cig. (T.).
16249. oglenčevokísəł, -sla, adj. kohlensauer, Cig. (T.).
16250. oglenı̑təv, -tve, f. die Verkohlung, Erj. (Min.).
16251. oglẹ́vən, -vna, adj. latschig: oglevno je vse, kar je v ustih neprijetno, vlečno, plehko, Vrsno- Erj. (Torb.); — prim. gleviti.
16252. ogljevodík, m. der Kohlenwasserstoff, Cig. (T.); — češ.
16253. ogljíkov, adj. Kohlenstoff-, Jan. (H.).
16254. ogljikovodík, m. der Kohlenwasserstoff, h. t.- Cig. (T.); lahki, težki o., Sen. (Fiz.).
16255. ogljikovokísəł, -sla, adj. kohlensauer, Jan. (H.).
16256. oglomę̑rstvọ, n. die Goniometrie, Cig. (T.).
16257. 1. oglovı̑t, adj. eckenreich: oglovita streha, das Polygondach, Cig. (T.).
16258. 2. oglovı̑t, adj. kohlenhältig: ogloviti apnenec, der Kohlenkalk, Cig.
16259. ǫ̑glovje, n. coll. = ogelje, oglje, Cig.
16260. oglȏvna, f. goreče poleno, Volče- Erj. (Torb.); — prim. glovnja.
16261. ǫ̑glovnica, f. das Kohlenbehältnis, die Kohlengrube, Jan., Burg. (Rok.).
16262. oglovodę́nəc, -nca, m. = ogljikovodik, Jan. (H.).
16263. oglušẹ́vati, -am, vb. impf. ad oglušeti; taub werden, Z. nk.
16264. ogluševáti, -ȗjem, vb. impf. ad oglušiti; — o. se, sich taub stellen, nicht hören wollen, Erj. (Izb. sp.).
16265. oglušìv, -íva, adj. betäubend, Cig.
16266. ognjȃrstvọ, n. die Feuerkunst, die Feuerwerkerei, Cig., Jan.
16267. ognjȃva, f. die Feuermasse, Cig.
16268. ognjebljuváłen, -łna, adj. = ognjebljuven, Jan.
16269. ognjebljuvȃłnik, m. der Vulcan, Jan.
16270. ognjebljȗvəc, -vca, m. der Feuerspeier, Cig.
16271. ognjebljúvən, -vna, adj. feuerspeiend, Cig., Jan., M., Nov.- C., nk.; ognjebljuvna gora, Cig.
16272. ognjebljȗvnik, m. feuerspeiender Berg, Nov.- C.
16273. ognjedẹ̑łstvọ, n. umetno o., die Feuerwerkerei, Cig.
16274. ognjegrìv, -gríva, adj. feuermähnig: konji ognjegrivi, Levst. (Zb. sp.).
16275. ognjemę̑rstvọ, n. die Feuermessung, die Pyrometrie, Cig.
16276. ognjeslǫ̑vje, n. die Feuerlehre, die Pyrologie, Cig.
16277. ógnjev, adj. Feuer-, des Feuers, Mur.; "ognjeva gorkota", pravi kmet, Levst. ( Glas.).
16278. ognjevína, f. der Feuerstoff, C.
16279. ognjevı̑t, adj. feurig: o. potok, ein Feuerbach, Cig.; — pren. feurig, eifrig, nk.
16280. ognjevı̑tost, f. die Feurigkeit, nk.
16281. ognjìv, -íva, adj. feurig ( fig.), Jan., Vrt.
16282. ognjı̑vka, f. das Zündhölzchen, C.
16283. ognjı̑vọ, n. das Feuerzeug, Jarn., Mik.
16284. ognojeváti, -ȗjem, vb. impf. ad ognojiti.
16285. ogoljufávati, -am, vb. impf. ad ogoljufati, Trub.
16286. ogǫ́rčav, adj. = ogrčav, Cig.
16287. ogorčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad ogorčiti, Zora.
16288. ogorẹ́vati, -am, vb. impf. ad ogoreti, Cig.
16289. ogovȃrjanje, n. 1) das Anreden, M.; — 2) die üble Nachrede, die Verleumdung, die Ehrabschneidung, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad).
16290. ogovȃrjati, -am, vb. impf. ad ogovoriti; 1) = obgovarjati, anreden, M., Let., Npes.-K.; haranguieren: zbrano ljudstvo o., Cig.; — o. koga, jemandem freundlich zusprechen, Cig.; — 2) Übles nachreden, ausrichten, verleumden: o. koga, Mur., Cig., Jan., Dol., jvzhŠt.
16291. ogovárjav, adj. verleumderisch, Jan.
16292. ogovȃrjavəc, -vca, m. der Verleumder, der Ehrabschneider, Cig., Jan., M.
16293. ogovȃrjavka, f. die Verleumderin, Cig.
16294. ogọ̑vor, m. 1) = obgovor, die Anrede, Cig., Jan., M.; — kakršen ogovor, takšen odgovor, Cig.; die Ansprache, die Allocution, die Harangue, Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) die üble Nachrede, die Verleumdung, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad).
16295. ogovorı̑telj, m. = ogovarjavec, kajk.- Valj. (Rad).
16296. ogovoríti, -ím, vb. pf. 1) anreden, ansprechen, haranguieren; Jezus ju ogovori: kaj bi rada? Ravn.; — 2) verleumden, verunglimpfen, Mur., Cig.
16297. ogovorljìv, -íva, adj. verleumderisch, ogr.- C.
16298. ogovorljı̑vəc, -vca, m. ein verleumderischer Mensch, kajk.- Valj. (Rad).
16299. ograbljeváti, -ȗjem, vb. impf. = ograbljati, Jan.
16300. ograjeváti, -ȗjem, vb. impf. = 1. ograjati, Jan. (H.).

   15.701 15.801 15.901 16.001 16.101 16.201 16.301 16.401 16.501 16.601  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani