v (15.901-16.000)

15901. odrẹšı̑təv, -tve, f. die Erlösung.
15902. odrẹšı̑tva, f. = odrešitev.
15903. odrẹ̑šitvọ, n. = odrešitev, Trub., Dalm.; ("odreštvo"), Jsvkr.
15904. odrẹvenẹ́lost, f. die Erstarrung, die Starrheit, Cig.
15905. odrẹvenẹ́ti, -ím, vb. pf. starr, steif werden; od mraza o.; noga, roka mi je odrevenela, der Fuß, die Hand ist mir eingeschlafen; (vor Schrecken) starr werden, Cig.; vsa sem odrevenela, ko sem to slišala, jvzhŠt.; odrevenel, erstarrt; ( fig.) odrevenela Likurgova ustava, Zv.
15906. odrẹzávati, -am, vb. impf. = odrezovati.
15907. odrẹzováti, -ȗjem, vb. impf. ad odrezati; 1) weg-, abschneiden; — 2) o. se, energisch erwidern, gut antworten.
15908. odrgováti, -ȗjem, vb. impf. ad odrgniti, Jan. (H.).
15909. odrìv, * -ríva, m. 1) die Abstoßung ( phys.), h. t.- Cig. (T.); — skoči z deske z desnim, levim odrivom (z desno, levo nogo odriniti), Telov.; — 2) die Abstattung, DZ.
15910. odriváč, m. der Radabweisstein, Levst. (Cest.), Gor.
15911. odrivȃłnik, m. = odrivač (tudi: odrívałnik), Črniče ( Goriš.).
15912. odrívanje, n. das Wegschieben.
15913. odrívati, -am, vb. impf. ad odriniti; 1) wegschieben; — o. (čoln) od kraja, Zv.; — omlačene snope odriva mlatič; — o. koga, wegdrängen, zu verdrängen suchen, Cig., Jan.; dolg o., eine Schuld abzustoßen suchen, Cig.; — abweisen, C.; — perhorrescieren, Jan.; — 2) im Absegeln, im Abfahren, im Aufbruch begriffen sein, Jan., M.
15914. odrivávati, -am, vb. impf. = odrivati 1), Mur.
15915. odrjavẹ́ti, -ím, vb. pf. durch Verrostung sich ablösen, abrosten, Cig.
15916. odrváti, -rújem, vb. pf. wegreißen, Levst. (Zb. sp.).
15917. odrvenẹ́l, adj. = odrevenel; — steif ( stil.), Cig. (T.).
15918. odrvenẹ́lost, f. = odrevenelost, die Erstarrung, Erj. (Som.); — der Starrkrampf, Cig. (T.).
15919. odrvenẹ́ti, -ím, vb. pf. = odreveneti, Mur., BlKr.
15920. odsẹdẹ́vati, -am, vb. impf. ad odsedeti: absitzen: o. kazen, DZ.
15921. odsedlováti, -ȗjem, vb. impf. absatteln, Cig.
15922. odsẹkávati, -am, vb. impf. = odsekovati.
15923. odsẹkovȃnje, n. das Abhacken, das Abhauen.
15924. odsẹkováti, -ȗjem, vb. impf. ad odsekati; abhacken, abhauen.
15925. odsẹ́kovəc, -vca, m. das Mitglied einer Section, C.
15926. odsẹ́kovən, -vna, adj. Sections-: odsekovni kolegij, das Sectionscollegium, DZ.
15927. odseljeváti se, -ȗjem se, vb. impf. ad odseliti se; wegsiedeln, Z.
15928. odsẹnčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad odsenčiti, Jan.
15929. odsənjmováti, -ȗjem, vb. pf. aufhören zu markten, ausmarkten, (odsejm-) Cig.
15930. odsẹ̀v, -sẹ́va, m. der Widerschein, der Reflex, der Abglanz, Cig. (T.), C., nk.
15931. odsẹválọ, n. das Reflexionsinstrument, Cig. (T.).
15932. odsẹ́vanje, n. die Reflexion des Lichtes.
15933. 1. odsẹ́vati, -am, vb. impf. ad odsijati; widerstrahlen, reflectiert werden, Jan., Cig. (T.), C., Mik., nk.; od stene odseva, Kr.; (= o. se, Vrt.).
15934. 2. odsẹ́vati, -am, vb. impf. ad odsejati; daran sein, das Säen zu vollenden, M.
15935. odsẹ́vən, -vna, adj. Reflexions-: odsẹ̑vni kot, odsevna svetloba, Cig. (T.).
15936. odsipávati, -am, vb. impf. = odsipati; wegschütten (von trockenen Dingen), Mur.
15937. odskakávati, -am, vb. impf. = odskakovati, Jan. (H.).
15938. odskakováti, -ȗjem, vb. impf. ad odskočiti; wegspringen; iskre odskakujejo, Funken sprühen, Cig.; — zurückspringen, Cig.; abprallen, žoga odskakuje od tal.
15939. odslovíti, -ím, vb. pf. den Abschied geben, verabschieden, Cig.; o. hlapca, deklo, Gor., Dol.; ondan je imela ženine, pa jih je odslovila, Jurč.; ausweisen: pijane ljudi iz čakalnice o., DZ.
15940. odsluževáti, -ȗjem, vb. impf. ad odslužiti; abdienen, abverdienen, Mur., Cig., Jan.
15941. odsnováti, -snújem, vb. pf. abzetteln, Cig.; — abspulen, Z.
15942. odsojeváti, -ȗjem, vb. impf. = odsojati, Cig.
15943. odsǫ̑tstvọ, n. = odsotnost, Šol.; — prim. odsoten.
15944. odstȃva, f. 1) die Absetzung, Mur., Cig., Jan.; o. od službe na leto dni, die Suspension vom Amte auf ein Jahr, DZ.; — 2) das Abspenen, Cig., vzhŠt.- C.; — 3) der Absatz (wo eine gerade Linie unterbrochen wird, z. B. in der Baukunst), Mur., Cig.; stopnice z odstavami, eine gebrochene Stiege, Cig.; v tri odstave upognjena stolba, dreiarmige Stiege, Levst. (Pril.); — 4) der Abschnitt (im Buche), C.; prim. odstavek 3).
15945. odstȃvče, -eta, n. = odstavček, Z., Notr.
15946. odstȃvčək, -čka, m. dem. odstavek 1); ein abgespentes Kind, Dict., Cig., C., Dol.; — ein abgespentes Ferkel, C.; ein abgespentes Kalb, Gor.
15947. odstȃvčič, m. ein abgespentes Kind, Dict.
15948. odstȃvək, -vka, m. 1) ein abgespentes Kind, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) der Absatz in der Baukunst, Cig.; o. stopnic, der Treppenabsatz, Cig.; — die Terrasse, Cig., Jan.; — 3) der Absatz (als Theil einer Rede, einer Schrift, eines Gedichtes), Cig., Jan., C., nk.; (po nem.).
15949. odstávən, -vna, adj. ab-, entsetzbar, Cig.
15950. odstáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) wegstellen, Cig.; poslopje o. od ceste, mit dem Bau von der Straße wegrücken, Svet. (Rok.), Kr.; — o. (kar je pristavljeno): o. lonec, den Topf vom Feuer wegrücken; — puško o., das Gewehr absetzen, Cig.; — 2) absetzen; o. koga od službe; — praznik o., C.; — 3) abspenen: otroka, tele o.; krava je odstavila, die Kuh hat keine Milch mehr, Cig.; — 4) = odložiti, verschieben, C.; — 5) abwendig machen, Cig., C.; — o. se česa, sich von einer Sache trennen, ablassen, Cig., C., M.
15951. odstávljanje, n. das Weg-, Absetzen; — das Abspenen; prim. odstavljati.
15952. odstávljati, -am, vb. impf. ad odstaviti; 1) wegstellen, abstellen; lonce o.; — 2) absetzen, des Dienstes entlassen; — 3) abspenen; — krava odstavlja, die Kuh hat keine Milch mehr, Cig.; — 4) abwendig zu machen suchen: o. koga od ženitve, C.
15953. odstȃvljenčək, -čka, m. dem. odstavljenec, Mur., Cig.
15954. odstȃvljenčič, m. = odstavljenčək, vzhŠt.- C.
15955. odstȃvljenəc, -nca, m. das abgespente Kind, Mur., Jan.
15956. odstȃvljenik, m. = odstavljenec, C.
15957. odstavljìv, -íva, adj. = odstaven, Cig., Jan., C.
15958. odstrahováti, -ȗjem, vb. pf. abschrecken: angela z grehi o., Krelj.
15959. odstranı̑təv, -tve, f. die Beseitigung, Šol.
15960. odstranjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad odstraniti, nk.
15961. odstraševáti, -ȗjem, vb. impf. ad odstrašiti; weg-, zurück-, abschrecken, C.; odstraševali so je od zidanja, Dalm.
15962. odstrojeváti, -ȗjem, vb. impf. ad odstrojiti, Cig.
15963. odsukávati, -am, vb. impf. = odsukovati, Z.
15964. odsukováti, -ȗjem, vb. impf. ad odsukati, Cig.
15965. odsuváti, -súvam, -sújem, vb. pf. durch Stoßen entfernen, wegstoßen; — durch Stoßen öffnen, aufstoßen, (odsov-) Cig.
15966. 1. odsvẹ̀t, -svẹ́ta, m. das Abrathen, C.; die Gegenvorstellung, Cig.
15967. 2. odsvẹ̀t, -svẹ́ta, m. = odsvit, der Widerschein, der Reflex, Cig. (T.).
15968. odsvẹtávati, -am, vb. impf. ad odsvetovati; abrathen, Jan., Str., GBrda, Črniče ( Goriš.).
15969. odsvẹ́tən, -tna, adj. abrathend: odsvetne opombe, Jurč.
15970. odsvẹ́tovanje, n. das Abrathen.
15971. odsvẹ́tovati, -ujem, vb. pf. abrathen; o. komu kaj.
15972. odsvẹtovávati, -am, vb. impf., LjZv., pogl. odsvetavati.
15973. odsvẹtovȃvəc, -vca, m. der Widerrather, Cig.
15974. odsvı̑t, m. der Widerschein, der Reflex, Cig., Jan., C.
15975. odsvítati, -svı̑tam, vb. impf. zurückstrahlen, widerstrahlen, Cig.; = o. se, Cig., C.; — sich abspiegeln ( fig.): notranji boji so se mu odsvitali na obrazu, Str.
15976. odšávsniti, -šȃvsnem, vb. pf. durch einmaliges Schnappen lostrennen, wegschnappen, Cig.
15977. odščipávati, -am, vb. impf. ad odščeniti, odščipati; wegzwicken, abkneipen, Cig.
15978. odščipováti, -ȗjem, vb. impf. ad odščipniti, odščipati.
15979. odščuváti, -ščúvam, -ščújem, vb. pf. davonhetzen, hinweghetzen, Cig.
15980. odškodı̑təv, -tve, f. = odškodba, Cig.
15981. odškǫ́dovanəc, -nca, m. der Entschädigte, Cig., Jan.
15982. odškǫ́dovanje, n. die Entschädigung.
15983. odškǫ́dovanka, f. die Entschädigte, Cig.
15984. odškǫ́dovati, -ujem, vb. pf. entschädigen; (tudi: odškodováti, -ȗjem, vb. impf., Mur., Cig., Jan. [H.]); — prim. odškoditi.
15985. odškǫ́dovavəc, -vca, m. der Entschädiger, Cig., Jan.
15986. odšrȃvbati, -am, vb. pf. = odšravfati, Cig.
15987. odšrȃvfati, -am, vb. pf. = odviti, losschrauben; — aufschrauben, zurückschrauben; — prim. šravfati.
15988. odštẹ̑təv, -tve, f. die Subtraction, M.
15989. odštẹ̑tva, f. = odštetev, C.
15990. odštẹ̑va, f. die Subtraction, C.
15991. odštẹ́vanəc, -nca, m. der Subtrahend ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
15992. odštẹ́vanje, n. 1) das Abrechnen, das Subtrahieren; die Subtraction, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — 2) das Ab-, das Aufzählen.
15993. odštẹ́vati, -am, vb. impf. ad odšteti; 1) abziehen, subtrahieren; — 2) ab-, aufzählen; kupci prodajalcem gotov denar odštevajo za kupljeno blago.
15994. odštẹ̑vək, -vka, m. der Abzug, Jan.; der Disconto, Cig., Jan.
15995. odštẹ́vən, -vna, adj. subtractiv, Cig. (T.).
15996. odtávati, -am, vb. pf. forttaumeln, Cig.
15997. odtegovȃnje, n. das Entziehen; — das Abziehen.
15998. odtegováti, -ȗjem, vb. impf. ad odtegniti; 1) wegziehen; — entziehen; dolžnosti se o., C.; — 2) abziehen.
15999. odtehtováti, -ȗjem, vb. impf. ad odtehtati, Mur.
16000. odtelegrafováti, -ȗjem, vb. pf. abtelegraphieren, DZ.

   15.401 15.501 15.601 15.701 15.801 15.901 16.001 16.101 16.201 16.301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani