v (15.801-15.900)

15801. odmẹ́vən, -vna, adj. Resonanz-: odmẹ̑vna odprtina, das Resonanzloch, Cig.; — prim. odmevati.
15802. odmẹ̑vnik, m. der Resonanzboden, Jan.; — prim. odmevati.
15803. odmigávati, -am, vb. impf. = odmigovati; odmigavala ji je z očmi, da ne tako, Str.
15804. odmigováti, -ȗjem, vb. impf. ad odmigati, odmigniti; winkend verneinen, Z.
15805. odmikováti, -ȗjem, vb. impf. = odmikati I., Cig.
15806. odmívati, -am, vb. impf. ad odmiti; wegwaschen.
15807. odmotávati, -am, vb. impf. ad odmotati; abhaspeln, abwinden.
15808. odmrvíti, -ím, vb. pf. abkrümeln, abbröseln, Cig., C., Jan.
15809. odnašȃvəc, -vca, m. 1) der Träger, Jan.; — 2) der Prallstein, Cig.
15810. odnehávati, -am, vb. impf. odnehovati.
15811. odnehljìv, -íva, adv. nachgiebig, Cv.
15812. odnehováti, -ȗjem, vb. impf. ad odnehati; nachlassen, ablassen.
15813. odobẹ̑dovati, -ujem, vb. pf. mit dem Essen, der Mahlzeit (obed) fertig werden, Cig., C., Mik.
15814. odobrávanje, n. die Billigung, die Approbation, Cig. (T.), nk.; — prim. odobriti.
15815. odobrávati, -am, vb. impf. = odobrovati, Cig., nk.
15816. odobrováti, -ȗjem, vb. impf. ad odobriti; gutheißen, genehmigen, nk.
15817. odobrovǫ́ljiti, -vǫ̑ljim, vb. pf. in eine gute Laune versetzen, aufheitern, Cig. (T.), jvzhŠt.
15818. odolẹ́vati, -am, vb. impf. ad odoleti; gewachsen sein, o. komu (čemu), Cig. (T.); — prim. odoleti.
15819. odonẹgáviti, -ȃvim, vb. pf. = odonegati, Z.
15820. odorávati, -am, vb. impf. ad odorati; weg-, abackern, Cig.
15821. odovod, adv. = odtod, ogr.- C.
15822. odpadljìv, -íva, adj. kar rado odpada, abfällig, Mur., Cig., Jan.
15823. odpadljívost, f. die Abfälligkeit, Jan. (H.).
15824. odpasovȃnje, n. das Losgürten.
15825. odpasováti, -ȗjem, vb. impf. ad odpasati; losgürten; o. se, sich den Gürtel losbinden, Cig.
15826. odpečatováti, -ȗjem, vb. impf. ad odpečatiti; entsiegeln, Jan.
15827. odpəhováti, -ȗjem, vb. impf. ad odpehniti; wegstoßen, abstoßen; von sich stoßen, verwerfen, C.; aufstoßen, Cig., Jan.
15828. odpeljȃva, f. das Wegführen, die Abfuhr, Cig., C.; — die Entführung, Cig., C.
15829. odpeljávati, -am, vb. impf. = odpeljevati.
15830. odpeljȃvəc, -vca, m. der Entführer, Mur., Cig., C.
15831. odpeljevȃnje, n. das Wegführen.
15832. odpeljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad odpeljati; wegführen, entführen; wegleiten: le-ti grehi odpeljujejo človeka od Boga, Krelj.
15833. odpeljevȃvəc, -vca, m. der Entführer, Cig.
15834. odpẹ̀v, -pẹ́va, m. der Gegengesang, die Antiphone, das Responsorium, Cig., Jan., C.
15835. odpẹ́vanje, n. der Wechselgesang, das Respondieren, Cig., Jan.
15836. odpẹ́vati, -am, vb. impf. ad odpeti; singend antworten; o. si, einen Wechselgesang oder Wechselgesänge aufführen; — respondieren, Cig., Jan.
15837. odpẹ̑vək, -vka, m. die Antiphone, ogr.- C.
15838. odpihováti, -ȗjem, vb. impf. ad odpihati, -hniti; wegblasen.
15839. odpisávati, -am, vb. impf. = odpisovati, Z.
15840. odpisováti, -ȗjem, vb. impf. ad odpisati; 1) abschreiben: o. davke, dolgove, Cig., nk.; — 2) schriftlich erwidern, antworten, Cig., Jan., nk.
15841. odpívati, -am, vb. impf. ad odpiti; 1) weg-, abtrinken; — 2) den Toast (die Toaste) erwidern, C.
15842. odplačevȃnje, n. das Abzahlen: o. na obroke, Fristzahlungen, Cig., DZ.
15843. odplačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad odplačati; Theilzahlungen oder Rückzahlungen leisten, Cig., Z.
15844. odplakováti, -ȗjem, vb. impf. ad odplakniti; wegspülen, Cig.
15845. odplàv, -pláva, m. 1) die Wegschwemmung, Cig.; — 2) die Abfahrt eines Schiffes, Zora.
15846. odplȃvati, -am, vb. pf. wegschwimmen, davonschwimmen; ladje so odplavale, die Schiffe sind ausgelaufen.
15847. odplavíti, -ím, vb. pf. wegschwemmen; voda je odplavila les, seno.
15848. odplávljati, -am, vb. impf. ad odplaviti.
15849. odpočívati, -am, vb. impf. ad odpočiti, Jan. (H.).
15850. odpolovíti, -ím, vb. pf. (einen Theil) wegfangen, Mur., Z.
15851. odporljìv, -íva, adj. widerstandsfähig, DZ.
15852. odporljívost, f. die Widerstandskraft, Cig. (T.).
15853. odposlȃnstvọ, n. die Delegation, nk.
15854. odposlȃtva, f. die Absendung, C.; die Sendung, DZ.
15855. odpošiljȃtəv, -tve, f. die Absendung, DZ.
15856. odpotováti, -ȗjem, vb. pf. wegwandern, wegpilgern, Cig.; abreisen, C., nk.
15857. odpọ̑vẹd, f. die Absage, die Aufkündigung; o. podati, die Kündigung anbringen, DZ.; — die Verzichtleistung, die Resignation, Cig., Jan., nk.; o. prestolu, die Thronentsagung, Cig., Jan.
15858. odpovẹ́danje, n. die Absage, die Aufkündigung, Mur.
15859. odpovẹ́dati, -povẹ́m, vb. pf. 1) aufsagen, aufkündigen; o. službo; o. gostovanje, premirje, Cig.; — 2) versagen, verweigern, Meg., Dict., Dalm.; o. prošnjo, Cig., C.; (o. prošnji, Kast.); nebo je roso odpovedalo, C.; otrokom o. oblačilo, Škrb.- Valj. (Rad); — noge, roke so mi odpovedale; zdravje mu odpove, Navr. (Kop. sp.); puška je odpovedala, Cig.; hruške so letos odpovedale = niso obrodile, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) o. se, entsagen, verzichten, sich begeben; o. se zmoti, hudemu, igri, malikovanju; o. se službi, vladarstvu, Cig., Jan., nk.; rasti se o., nicht wachsen wollen, C.; — tudi: o. se česa; o. se pravice, sich eines Rechtes begeben, Cig., Jan., C.; — verleugnen, C.; sam sebe se o., sich selbst verleugnen, Krelj; — 4) = odgovoriti, Poh.
15860. odpovẹ́dati, -am, vb. impf. ad odpovedati, (-vem); = odpovedovati, C., kajk.- Valj. (Rad); nebo roso odpoveda, C.
15861. odpovẹdávati, -am, vb. impf. = odpovedovati.
15862. odpovẹ̑dba, f. die Entsagung, Cig.
15863. odpovẹ̑dək, -dka, m. die Versagung, C.
15864. odpọ̑vẹdən, -dna, adj. 1) Absagungs-: odpovedno pismo, Cig.; Aufkündigungs-: odpovedni čas, Cig.; — 2) abschlägig, negativ, Cig., Jan.; — 3) kündbar, Jan. (H.).
15865. odpovẹdníca, f. das Absageschreiben, C.
15866. odpovẹdník, m. der Kündiger, DZ.
15867. odpovẹdovȃnje, n. 1) das Aufkündigen; — 2) das Versagen; — 3) das Entsagen.
15868. odpovẹdováti, -ȗjem, vb. impf. ad odpovedati, (-vem); 1) absagen, aufkündigen; — 2) versagen; oči mi odpovedujejo, Cig.; — 3) o. se, aufgeben, entsagen, verzichten; — 4) odgovarjati, Jan.
15869. odprȃva, f. 1) die Abschickung, die Expedition, Cig., Jan., DZ.; o. denarjev, pisem, Cig.; vojna o., der Feldzug, DZ.; — die Aussteuer, Cig.; — die Abfertigung, Cig., Jan., C., DZ.; — die Erledigung, Cig., Jan.; — o. dolga, die Abtragung der Schuld, Cig., C.; — 2) die Abweisung, Cig., Jan., C.; — 3) die Abschaffung, die Entfernung, Cig., Jan., C., DZ.; policijska o., DZ.
15870. odprȃvdati, -am, vb. pf. durch Processieren abrechten, Cig.
15871. odprȃvək, -vka, m. die Absendung, die Spedition, Cig.; — die Abfertigung, Cig., Jan.; primeren o., eine angemessene Abfertigung, LjZv.; — die Ausfertigung, DZ.; o. sodbe, die Urtheilsausfertigung, DZ.
15872. odprávən, -vna, adj. 1) Expeditions-, Speditions-, Cig.; odprȃvna pristojbina, DZ.; odpravni pot, der Beförderungsweg, DZ.; — 2) Abschaffungs-: odpravno razsodilo, das Abschaffungserkenntnis, DZ.
15873. odpravilíšče, n. der Versendungsort, DZ.
15874. odpravílọ, n. die Expedition, C.; — die Leistung, Jan. (H.); — die Abfertigung, Nov.- C.; die väterliche Erbentfertigung, Svet. (Rok.).
15875. odpravı̑telj, m. der Expeditor, Jan. (H.).
15876. odpravı̑teljica, f. die Expeditorin, Jan. (H.).
15877. odpravı̑teljstvọ, n. die Expedition, Jan. (H.).
15878. odpráviti, -prȃvim, vb. pf. 1) fortschaffen, expedieren: o. blago, pošto; wegschicken, detachieren, Cig., Jan.; — o. se, sich auf den Weg machen; o. se na božjo pot; — abfertigen; o. koga z grdo, z lepo; abthun, erledigen: o., kar je najbolj silno; o. sodbo, das Urtheil ausfertigen, DZ.; — dolg o., die Schuld abtragen; — 2) abweisen, Cig., Jan.; — 3) wegschaffen, beseitigen, Cig. (T.); bolezen, bradavice o.; o. zapreke; abschaffen, abstellen; o. postavo, navado; o. potepuhe; o. otroka, die Leibesfrucht abtreiben.
15879. odpravljáč, m. der Versender, der Spediteur, Cig., DZ.
15880. odpravljáłən, -łna, adj. Beförderungs-, Speditions-: odpravljȃłni zavod, DZ.
15881. odpravljȃłnica, f. die Beförderungs-, Versendungsanstalt, das Speditionslocale, Cig., Jan., DZ.; — das Speditionscomptoir, Jan. (H.).
15882. odprávljanje, n. 1) das Fortschaffen, das Expedieren; — die Vorkehrungen zur Abreise: o. na božjo pot; — 2) das Abfertigen; — 3) das Wegschaffen, das Beseitigen.
15883. odpravljarína, f. = odpravnina, die Expeditionsgebür, DZ.
15884. odprávljati, -am, vb. impf. ad odpraviti; 1) fortschaffen, expedieren; o. pritožbe na oblastvo, Levst. (Nauk); — o. se, im Weggehen sein, sich auf den Weg machen; — abfertigen, abthun; abtragen: dolgove z dolgovi o. = ein Loch zu- und das andere aufmachen, Cig.; — abhalten, feiern: gostijo, sedmino, praznik o., C.; — 2) abweisen, Cig., Jan.; — 3) wegschaffen, abschaffen, beseitigen; policijsko o. koga, DZ.
15885. odprȃvnica, f. die Expeditorin, Jan. (H.).
15886. odpravnı̑ja, f. = odpravništvo, das Expedit, Cig.
15887. odprȃvnik, m. der Versender, der Spediteur, Cig., Jan., C., DZ.; der Expeditor, Jan. (H.); poštni o., der Postexpedient, DZ., SlN.
15888. odpravnína, f. 1) die Beförderungs-, die Speditionsgebür, Cig., Jan., DZ.; — 2) die Abfertigung, die Abfertigungssumme, Nov.- C., DZkr.
15889. odpravnı̑štvọ, n. das Expedit, DZ.; — das Speditionsgeschäft, Jan. (H.); — die Administration (einer Zeitschrift), nk.
15890. odprídigovati, -ujem, vb. pf. = odpridigati.
15891. odpustljìv, -iva, adj. = odpusten 5), Mur., Cig., Jan.; odpustljivi grehi, v cerkvenih knjigah.
15892. odpuščȃvəc, -vca, m. der Verzeiher, Mur.
15893. odpuščȃvka, f. die Verzeiherin, Mur.
15894. odrajtováti, -ȗjem, vb. impf. ad odrajtati.
15895. odrajtovílọ, n. die Abgabe, die Abfuhr, Cig., Jan.; — die Giebigkeit, die Leistung: o. v blagu dajano, die Naturalleistung, DZ.
15896. odrejevȃłnica, f. = odrejališče, Cig.
15897. odrekováłən, -łna, adj. abschlägig, negativ, Cig., Jan.
15898. odrekováti, -ȗjem, vb. impf. = odrekati; 1) versagen, abschlagen, verweigern, Mur., Cig., Jan.; — 2) verneinen, bestreiten, Cig., C.; absprechen, Cig., Jan., nk.; — 3) o. se, entsagen, verzichten, Cig., Jan., M., nk.
15899. odrẹšávati, -am, vb. impf. = odreševati, C.
15900. odrẹševáti, -ȗjem, vb. impf. ad odrešiti; losbinden, ablösen, Cig., Jan.; — erlösen.

   15.301 15.401 15.501 15.601 15.701 15.801 15.901 16.001 16.101 16.201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani