v (15.701-15.800)

15701. odgovȃrjati, -am, vb. impf. ad odgovoriti; 1) durch Zureden abzubringen suchen, abreden, widerrathen; o. koga; odgovarjati kmeta od dela, Levst. (Zb. sp.); tudi: o. komu; — 2) rechtfertigen: o. se, Rechenschaft geben, Jan., Trub.; verantwortlich sein: o. se občini za občinsko uradovanje, Levst. (Nauk); — 3) antworten; o. komu na vprašanja; o. k prošnjam, Levst. (Močv.), Vrt.; respondieren, Cig., Jan.; — trotzig antworten, protzmaulen, Cig., jvzhŠt.; žena možu odgovarja, Ben.- Kl.; = o. se, Svet. (Rok.); — o. za kaj, etwas verantworten, Cig., Jan., Cig. (T.); — entsprechen, o. si, sich gegenseitig entsprechen, nk.
15702. odgọ̑vor, m. 1) die Antwort, die Erwiderung; — 2) die Rechenschaft: o. dajati za kaj, od česa, Rechenschaft ablegen; o. dajati za kaj, für etwas gut stehen, Cig.; na o. poklicati, zur Verantwortung ziehen, Cig., Jan.; = na o. postaviti, Šol.; = na o. vzeti, Cig., Šol.
15703. odgọ̑vor, f. = odgovor m. (Antwort), Dalm., Kast.- Valj. (Rad).
15704. odgovǫ́rən, -rna, adj. 1) verantwortlich: o. za kako reč, Cig., Jan., M., nk.; sam s seboj odgovoren o vsem, persönlich verantwortlich für alles, Levst. (Močv.); — 2) odgọ̑vorən, Antwort-: odgovorna poslanica, das Antwortschreiben, DZ.
15705. odgovoríti, -ím, vb. pf. 1) abreden, abbringen; o. koga od česa, Cig.; — 2) o. koga, entschuldigen, rechtfertigen, Savinska dol.- C.; o. se, sich entschuldigen, sich rechtfertigen, Trub., Krelj, Jap., Dol.; kako bi se jaz pred Bogom odgovoril? Škrinj.; — 3) antworten, erwidern; o. komu na kaj; o. k vprašanju, Levst. (Močv.); kdor molči, desetim odgovori, Npreg.- Dol.; — o. za kaj, etwas verantworten, Cig.
15706. odgovorjeník, m. der sich zu verantworten hat: tožnik in o., Rec.- Let. (1889, 187.).
15707. odgovorljìv, -íva, adj. gerne antwortend, gesprächig, Mur.
15708. odgovǫ́rnica, f. die Antwortkarte, DZ.; — die Gegenschrift, DZ.
15709. odgovǫ́rnik, m. der Verantwortliche, Cig. (T.); — der Sachwalter, C.
15710. odgovǫ́rnost, f. die Verantwortlichkeit, Cig., Jan., nk.; ob svoji odgovornosti, unter eigener Verantwortung, Levst. (Nauk).
15711. odgrẹ́vati, -am, vb. impf. ad odgreti; erwärmen, Z.; — o. se na solncu, sich sonnen, C.
15712. odgrizávati, -am, vb. impf. = odgrizovati: koren setvi o., ogr.- Valj. (Rad).
15713. odgrizováti, -ȗjem, vb. impf. weg-, abbeißen.
15714. odgrmẹ́vati, -am, vb. impf. ad odgrmeti; wiederdonnern: odgrmeva od skal, Cig.
15715. odgumbováti, -ȗjem, vb. impf. ad odgumbati, Cig.
15716. odhȃjkovati, -ujem, vb. impf. öfters davongehen, C.
15717. odhváliti, -im, vb. pf. auf den Gruß: hvaljen bodi Jezus Kristus! antworten, C.
15718. odičeváti, -ȗjem, vb. impf. ad odičiti; verherrlichen, Valj. (Rad).
15719. odimljeváti, -ȗjem, vb. impf. anrauchen, Cig.
15720. odišáviti, -ȃvim, vb. pf. parfümieren, Cig.
15721. odivjáti, -ȃm, vb. pf. = obdivjati, verwildern, Z.
15722. odjekováti, -ȗjem, vb. impf. ad odjekniti; wiederhallen, Vrt., Zora.
15723. odjenjávati, -am, vb. impf. = odjenjevati.
15724. odjenjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad odjenjati; nachlassen, nachgeben; mraz, bolečina odjenjuje; cena odjenjuje, der Preis fällt, Cig.
15725. odjenljìv, -íva, adj. nachgiebig, Mur., Cig., Jan., Nov.
15726. odjenljívost, f. die Nachgiebigkeit, Mur., Cig.
15727. odkašljeváti se, -ȗjem se, vb. impf. ad odkašljati se; sich durch Husten auszuräuspern suchen, Cig., Jan.
15728. odkávati, * -am, vb. impf. ad odkovati; ab-, losschmieden, Cig.
15729. odkazováłən, -łna, adj. Anweisungs-: odkazovȃłna sekira, eine Axt zur Anweisung der Bäume, welche gefällt werden sollen, die Malaxt, Cig.
15730. odkazovȃtelj, m. der Anweiser, der Bestimmer: Bog, odkazovatelj osode narodov, LjZv.
15731. odkazováti, -ȗjem, vb. impf. ad odkazati; anweisen, zuweisen.
15732. odkazovȃvəc, -vca, m. der Anweiser, Cig.
15733. odkimávati, -am, vb. impf. = odkimovati; ni se vedelo, ali odkimavata ali pritrjujeta, Jurč.
15734. odkimováti, -ȗjem, vb. impf. ad odkimati; zum Zeichen der Verneinung den Kopf schütteln.
15735. odklȃdavəc, -vca, m. der Zauderer, Cig., Jan.
15736. odkljuváti, -kljúvam, -kljújem, vb. pf. durch Picken loslösen, wegpicken.
15737. odklonı̑təv, -tve, f. die Ablenkung: o. magnetne igle, nk.; — die Ablehnung, nk.
15738. odkmę́tovati, -ujem, vb. pf. aufhören eine Bauernwirtschaft zu führen, abwirtschaften, Cig., Jan.
15739. odkopávati, -am, vb. impf. ad odkopati; abgraben.
15740. odkosávanje, n. o. zemljišč, die Abtrennung von Grundstücken, DZ.
15741. odkòv, -kóva, m. das Losschmieden ( z. B. aus Fesseln), Cig., M.
15742. odkováti, -kújem, vb. pf. ab-, losschmieden, von eisernen Fesseln befreien, Mur., Cig.
15743. odkovávati, -am, vb. impf. ad odkovati, Cig.
15744. odkraljeváti, -ȗjem, vb. pf. aufhören als König zu regieren.
15745. odkrehováti, -ȗjem, vb. impf. ad odkrehniti, Cig.
15746. odkresováti, -ȗjem, vb. impf. ad odkresati, Cig.
15747. odkrevljáti, -ȃm, vb. pf. hinkend davongehen, Cig.
15748. odkrhávati, -am, vb. impf. = odkrhovati, Jan. (H.).
15749. odkrhováti, -ȗjem, vb. impf. ad odkrhniti, Cig.
15750. odkrívanje, n. das Abdecken, das Enthüllen; — das Entblößen des Hauptes; — die Offenbarung, Cig.
15751. odkrívati, -am, vb. impf. ad odkriti; abdecken, enthüllen; posteljo o.; — o. se, das Haupt entblößen; — entdecken (finden), Jan.; (po nem.); — offenbaren: skrivnosti, srce o.
15752. odkrivopę́titi, -pę̑tim, vb. pf. weghinken, Cig.
15753. odkriževáti se, -ȗjem se, vb. impf. ad odkrižati se.
15754. odkruševáti, -ȗjem, vb. impf. ad odkrušiti; in Brocken, Stücken loslösen.
15755. odkrušı̑təv, -tve, f. die Losbrechung, Jan.
15756. odkupávati, -am, vb. impf. = odkupovati; — o. se, missfallen, Jan.
15757. odkupı̑tva, f. die Ablösung, C.; — die Erlösung, C.
15758. odkupljeváti, -pljȗjem, vb. impf. = odkupovati; loskaufen, Z.; reluieren, Levst. (Pril.).
15759. odkupljìv, -íva, adj. = odkupen, ablösbar, Cig., Jan., C.
15760. odkupovȃnje, n. das Loskaufen; das Erlösen, Cig.
15761. odkupováti, -ȗjem, vb. impf. loskaufen; — ablösen, Cig., Jan.; — erlösen, Jan.
15762. odlajávati, -am, vb. impf. ad odlajati; = grdo odgovarjati, Kras.
15763. odlajìv, -íva, adj. schnippisch, vorlaut, Ip.- Erj. (Torb.).
15764. odlȃšavəc, -vca, m. der Zögerer, Cig., Jan.; Al' gorje odlašavcem! Preš.
15765. odlaševáti, -ȗjem, vb. impf. = odlašati, Preš.
15766. odlašìv, -íva, adj. gerne aufschiebend, träge, C.
15767. odlẹskávati, -am, vb. impf. wiederstrahlen, C.
15768. odləskətávati se, -am se, vb. impf. funkelnd wiederstrahlen: zvezdice se v jezeru odlesketavajo, SlN.
15769. odletávati, -am, vb. impf. = odletati; fortfliegen; entfliegen; — iskre odletavajo, die Funken entsprühen, Cig.; — abprallen.
15770. odletováti, -ȗjem, vb. impf. ad odleteti; wegfliegen, entfliegen: iskre odletujejo, Cig.; — abprallen: kladivo odletuje, Z.
15771. odlijȃvəc, -vca, m. = odlijač, Kres.
15772. odlikovánəc, -nca, m. einer, der ausgezeichnet worden ist, C., nk.
15773. odlikováti, -ȗjem, vb. impf. auszeichnen, Cig., Jan., nk.; o. se, sich hervorthun, hervorragen, Cig., Jan., nk.; (rabi se tudi kot vb. pf.); — prim. odlika 3).
15774. odlı̑v, m. 1) die Abgießung, Cig.; — 2) das Abgegossene, der Abguss, Cig.; — die Decantation ( chem.), Cig. (T.); — 3) (po rus.) die Ebbe, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
15775. odlívanje, n. das Abgießen; die Decantation ( chem.), Cig. (T.).
15776. odlívati, -am, vb. impf. ad odliti; abgießen; — decantieren ( chem.), Cig. (T.).
15777. odlı̑vək, -vka, m. kar se odlije, der Abguss, Jan.; — der Formabguss, Cig. (T.); odlivke delati, Cig. (T.), Erj. (Min.).
15778. odločávati, -am, vb. impf. = odločevati, ogr.- Valj. (Rad).
15779. odločeváłən, -łna, adj. entscheidend, nk.
15780. odločevȃnje, n. 1) das Ausscheiden; — 2) das Entscheiden.
15781. odločeváti, -ȗjem, vb. impf. ad odločiti; 1) absondern, ausscheiden; abstrahieren ( phil.), Cig. (T.); — 2) entscheiden, bestimmen.
15782. odločevȃvəc, -vca, m. 1) der Absonderer, Cig.; — 2) der Bestimmer, Cig.
15783. odločı̑təv, -tve, f. 1) die Absonderung, die Ausscheidung, Cig., Jan., C., DZ.; — 2) die Entscheidung, die Bestimmung, C.
15784. odločljìv, -íva, adj. 1) entscheidend: o. biti o čem, hinsichtlich einer Sache entscheidend sein, DZ.; — 2) = odločen 3), trennbar, separabel, Cig., Jan.
15785. odlovíti, -ím, vb. pf. die Jagd beendigen, Mur.
15786. odložı̑təv, -tve, f. das Ablegen, die Niederlegung, Cig.
15787. odložìv, -íva, adj. = odložen 1): brez odložive moči, DZkr.
15788. odložljìv, -íva, adj. = odložen 2), aufschiebbar, Cig., Jan., C.
15789. odmajávati, -am, vb. impf. ad odmajati; 1) locker machen, jvzhŠt.; — 2) den Kopf schütteln (zum Zeichen der Verneinung): neverno je odmajaval, Levst. ( Glas.).
15790. 1. odmaševáti, -ȗjem, vb. pf. mit dem Lesen der Messe fertig werden.
15791. 2. odmaševáti, -ȗjem, vb. impf. ad odmašiti; (Verstopftes) entstopfen, öffnen.
15792. odmekováti, -ȗjem, vb. impf. ad odmę́kniti, Mur., Cig., M.
15793. odmẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. = odmenjati, bestimmen, widmen, Jan., Z.
15794. odmę́rjavəc, -vca, m. der Vermesser, Cig.
15795. odmetávati, -am, vb. impf. = odmetovati; hinwegwerfen: sneg o., LjZv.
15796. odmetováti, -ȗjem, vb. impf. ad odvreči; wegwerfen, verwerfen.
15797. odmẹ̀v, -dmẹ́va, m. der Wiederhall, das Echo, Cig., Jan., nk., Tolm., vzhŠt.; — der Nachhall, Jan., Sen. (Fiz.); — die Resonanz, Cig., Jan.; — prim. odmevati.
15798. odmẹ́vanje, n. das Wiederhallen; — der Nachhall, Cig.; — prim. odmevati.
15799. odmẹ́vati, -am, vb. impf. zurückhallen, wiederhallen, Cig., Jan., nk.; — nachhallen, Cig., Jan.; = o. se, Cig., Vrtov.- M., C.; — nam. oddmevati; podstava je: dьmê-; prim. Mik. (Et., V. Gr. IV. 223.).
15800. odmẹ̑vək, -vka, m. = odmev, Jan.

   15.201 15.301 15.401 15.501 15.601 15.701 15.801 15.901 16.001 16.101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani