Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (15.501-15.600)

  1. obvezovalíšče, n. der Verbandplatz, Jan. (H.).
  2. obvezováti, -ȗjem, vb. impf. ad obvezati; 1) um etwas herumbinden; — umbinden; rane o.; — 2) verpflichten, nk.; o. se, sich verpflichten, nk.
  3. obvezovȃvəc, -vca, m. der Verbinder.
  4. obvídən, -dna, adj. perspectivisch, Pot.- Cig., Jan.
  5. obvídnost, f. die Perspective, Pot.- Cig., Jan.
  6. obvíjati, -am, vb. impf. ad obviti; umwinden, umwickeln.
  7. obvíkniti, -vı̑knem, vb. pf. 1) üblich werden, Z., Bes., Trst. (Let.); — 2) o. se, sich angewöhnen, C.
  8. obvı̑rje, n. das Quellengebiet, Cig. (T.).
  9. obvisẹ́ti, -ím, vb. pf. hängen bleiben; oko na čem obvisi, das Auge bleibt an einem Gegenstande haften, LjZv.; — tudi: obvísẹti, (kar se nav. izgovarja: obvisiti), -vı̑sim, jvzhŠt.
  10. obvíti, -víjem, vb. pf. umwickeln, umwinden.
  11. obvı̑tnica, f. die Umhüllungscurve ( mech.), h. t.- Cig. (T.).
  12. obvládati, -am, vb. pf. = obladati, bewältigen, überwinden, Cig., Jan., nk.
  13. obvlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. = obleči, überziehen, Mur.
  14. obvǫ̑d, m. = obod 1): sam je obtesal hlode, naredil obvod in počasi je zrasla hiša, Bes.; — die Peripherie, Cig.
  15. 1. obvǫ̑dən, -dna, adj. peripherisch, Peripherie-, Cig., Jan.
  16. 2. obvódən, -dna, adj. am Wasser befindlich, nk.
  17. obvọ̑dje, n. das Wassergebiet, Jan.
  18. 1. obvǫ̑dnik, m. der Zirkel: risarski o., Cig.
  19. 2. obvọ̑dnik, m. der Stromanwohner, Jan. (H.).
  20. obvǫ̑hati, -am, vb. pf. = ovohati.
  21. obvohávati, -am, vb. impf. ad obvohati.
  22. obvòj, -vója, m. das um etwas gewundene Band, Cig.
  23. obvółgniti, -nem, vb. pf. Feuchtigkeit anziehen, Jan.
  24. obvrȃtnik, m. der Halsschmuck, C.; (dejan bo) okoli tvojega vratu drag obvratnik, Škrinj.- Valj. (Rad).
  25. obvrstíti se, -ím se, vb. pf. nach einander an die Reihe kommen, LjZv.
  26. obvzẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad obvzeti, nk.
  27. obvzę́ti, -vzámem, vb. pf. umfangen, ogr.- C.; — ergreifen: strah me je obvzel, ogr.- C.; obvzame ga kurja polt, Vrt.; ta misel mu je obvzela glavo, Cig.
  28. obzidávati, -am, vb. impf. = obzidovati.
  29. obzidováti, -ȗjem, vb. impf. ad obzidati; ummauern.
  30. obzvȃnjati, -am, vb. impf. ad obzvoniti; durch das Läuten ankündigen, Z.; o. hudo vreme, Let.; — o. koga, jemandem die Zügenglocke läuten, Dol.
  31. obzvoníti, -ím, vb. pf. mit dem Läuten etwas ankündigen: o. prihod komu, Vrt.
  32. obžagováti, -ȗjem, vb. impf. ad obžagati.
  33. obžalovánəc, -nca, m. der Bedauerte, Cig.
  34. obžalovȃnje, n. das Beklagen, das Bedauern.
  35. obžalováti, -ȗjem, I. vb. impf. betrauern, bedauern; o. grehe, bereuen; — II. vb. pf. obžálovati, die Trauer beenden: oče, vsaj toliko počakajmo, da obžálujemo po materi, LjZv.
  36. obžiljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad obžiliti, Cig.
  37. obžı̑včnica, f. die Nervenscheide, Cig. (T.); ( češ.).
  38. obžvę́nkniti, -žvę̑nknem, vb. pf. umklingen: — v zvoniku zdaj kladivo brenkne, Prikazen ogrodno čudno obžvenkne, Levst. (Zb. sp.).
  39. ocarinjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad ocariniti; verzollen, DZ.
  40. ocẹnı̑təv, -tve, f. die Würdigung, die Kritik, nk.
  41. ocẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. = ocenjati, nk.
  42. ocẹnjevȃvəc, -vca, m. der Kritiker, der Recensent, nk.
  43. ocẹ̑vje, n. das Gefäßsystem ( bot.), Cig. (T.).
  44. ǫ́ctov, adj. Essig-: o. cvet, der Essiggeist, Jan.
  45. ocvȃra, f. = ocvrta jed: z mastjo zabeljena ocvara, Levst. (Zb. sp.).
  46. ocvekáti, -ȃm, vb. pf. s cveki obiti, benageln, Cig.
  47. ocvę̑rati, -am, vb. impf. = ocvirati, C.
  48. ocvę̑rkovica, f. = ocvirkovica, vzhŠt.
  49. ocvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. abblühen, Mur., Cig., Jan.; — nam. odcvesti.
  50. ocvẹ́tati, -am, vb. impf. ad ocvesti, Cig., Jan., M.
  51. ocvẹtávati se, -am se, vb. impf. = ocvetati, C.
  52. ocvẹ̑tək, -tka, m. die abgefallene Blüte, C.; — prim. ocvesti.
  53. ocvətẹ́ti, -ím, vb. pf. = ocvesti, Jan. (H.).
  54. ocvətẹ́vati, -am, vb. impf. = ocvetati, Jan. (H.).
  55. ocvətlíčiti, -ı̑čim, vb. pf. mit Blumen schmücken, beblumen, Cig.
  56. ocvı̑rati, -am, vb. impf. ad ocvreti; im Fett backen; Dal bi vsega, kar se v loncu kuha, Kar se peče in ocvira, Levst. (Zb. sp.); — (den Speck) zerlassen, Mur., Danj.- Mik.
  57. ocvı̑rčək, -čka, m. dem. ocvirek.
  58. ocvı̑rək, -rka, m. die Speckgriebe.
  59. ocvı̑rkov, adj. Speckgrieben-: ocvirkova potica, Dol.; o. dan, (šaljivo) der Fleischtag ( opp. Fasttag), Z.
  60. ocvı̑rkovica, f. = ocvirkova potica, Idrija, Gor.
  61. ocvítati, -am, vb. impf. ad ocvesti, Mur., Cig., Jan., Mik.
  62. ocvrẹ́ti, -cvrèm, vb. pf. im Fett backen, abkröschen; ocvrto meso; ocvrti piščanci; ocvrti jabolčni krhlji, Cig.; — (das Fett, den Speck) zerlassen, Mur.
  63. ocvŕtje, n. das Eierschmalz, Jan. (H.).
  64. očakávati, -am, vb. impf. = pričakovati, Notr.
  65. očȃnstvọ, n. 1) das väterliche Erbe, Meg., Dalm.; — 2) das Vaterland, Trub.- Mik.
  66. očarljìv, -íva, adj. bezaubernd: o. pogled, SlN.
  67. očarováti, -ȗjem, vb. impf. ad očarati; bezaubern, Cig., Jan.; Bog zna, katero oko mi očaruje jagnjeta nežna, Zv.
  68. očȃstvọ, n. 1) das väterliche Erbe, Dict., Kras- Cig., Jan.; očastvo prevzeti, nach dem Vater den Grund übernehmen, Dol.; o. gre od kraja v kraj, die Erbschaft versplittert sich, Cig.; — po očastvu, durch Erbschaft, Vrtov. (Vin.); — 2) das Vaterland, Mur.
  69. očȃštvọ, n. das Patriarchenthum, das Patriarchat, Cig., Slom.
  70. očedı̑tva, f. die Säuberung, die Reinigung, C.
  71. očejeváti, -ȗjem, vb. impf. = očejati, säubern, Jan., M.
  72. očetı̑nstvọ, n. das väterliche Erbe, Cig.
  73. očetnjȃva, f. das Vaterland, Cig., Jan., M., Valj. (Rad).
  74. očetomǫ̑rstvọ, n. der Vatermord, Cig., Jan., nk.
  75. očę́tov, adj. des Vaters.
  76. očetovína, f. das väterliche Gut, Z.; — = domačija, C.
  77. očę́tovski, adj. väterlich; očetovska ljubezen; po očetovsko skrbeti za koga, sich jemandes väterlich annehmen.
  78. očę́tovstvọ, n. die Vaterschaft, Cig., Jan.
  79. očę̑tstvọ, n. 1) die Vaterschaft, (očestvo) Cig.; — 2) = domovina, (očestvo) Cig., Valj. (Rad).
  80. óčev, adj. = očetov, C., Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.), Štrek.; očevi črevlji, Cig.
  81. očevídən, -dna, adj. = očividen, Jan., Cig. (T.).
  82. očevína, f. 1) das väterliche Erbe, das Patrimonium, Cig., Jan., C., ogr.- M., Zora; — 2) die Heimat, C.
  83. óčevski, adj. = očetovski, V.-Cig.
  84. óčevstvọ, n. 1) die Vaterschaft, C.; — 2) das väterliche Erbe, C.; — 3) das Vaterland, C.
  85. očı̑nstvọ, n. 1) das väterliche Erbe, Alas., Cig., Jan., Dalm.- M., Svet. (Rok.); cesarsko o., die Cameralgüter, C.; — 2) = očetovstvo, die Vaterschaft, Cig., Jan., C.
  86. očistı̑təv, -tve, f. die Reinigung, die Purification, Jan.
  87. očiščávanje, n. die Reinigung, M.; o. blažene device Marije, C.
  88. očiščávati, -am, vb. impf. = očiščevati: gobavci se očiščavajo, Ravn.- Valj. (Rad).
  89. očíščavəc, -vca, m. der Reiniger, der Läuterer, Cig.; — der Raffineur, DZ.
  90. očiščeváłən, -łna, adj. reinigend, Reinigungs-: očiščevȃłna moč, Navr. (Let.).
  91. očiščevalíšče, n. der Reinigungsort, ZgD.
  92. očiščevȃłnica, f. die Reinigungsanstalt, Jan. (H.); die Raffinerie, DZ.
  93. očiščeválọ, n. das Reinigungsmittel, C., Ravn.
  94. očiščevȃnje, n. das Reinigen.
  95. očiščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad očistiti; reinigen, läutern, raffinieren.
  96. očiščevȃvəc, -vca, m. der Reiniger, Cig., M.
  97. očiščevȃvka, f. die Reinigerin, M.
  98. očitȃva, f. der Vorwurf, C.
  99. očítavəc, -vca, m. der Rüger, Cig.
  100. očitovȃnje, n. die Äußerung, die Demonstration, Jan.

   15.001 15.101 15.201 15.301 15.401 15.501 15.601 15.701 15.801 15.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA