Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (15.401-15.500)

  1. obstraževáti, -ȗjem, vb. impf. umwachen, Cig.
  2. obstrẹzováti, -ȗjem, vb. impf. = obstrezati, C.
  3. obsvẹčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad obsvetiti; beleuchten, SlN.
  4. obsvẹ̀t, -svẹ́ta, m. die Umscheinung, Cig.
  5. obsvẹ́titi, -im, vb. pf. 1) umscheinen, umglänzen, Dict., Cig.; — 2) bestrahlen, bescheinen, beglänzen, Cig.; bodi taisti dan teman, obena svetloba ga ne obsveti! Dalm.; — beleuchten ( fig.), M., SlN.- C.
  6. obsvẹtlíti, -ím, vb. pf. beglänzen, Cig.
  7. obsvójən, -jna, adj. für sich bestehend, C.
  8. obsvojíti, -ím, vb. pf. 1) = osvojiti, Z.; — 2) o. se, sich erkennen, M.; obsvojimo se = spoznamo, da smo si svoji, C.; — 3) o. se, sich erkenntlich zeigen, C.
  9. obšanováti, -ȗjem, vb. impf. Unbilden zufügen, beleidigen, kajk.- Valj. (Rad).
  10. obšȃva, f. die Sahlleiste an den gewirkten Zeugen, Rib.- Cig.; — prim. obšva.
  11. obšȃvica, f. dem. obšava; — der Aufschlag am Kleide, Cig.
  12. obšə̀v, -švà, m. der Besatz (am Kleide), Valj. (Rad).
  13. obšìv, -šíva, m. der Besatz, die Verbrämung, der Aufschlag, Cig., Jan., DZ., C., nk.
  14. obšı̑va, f. = obšiv, C.
  15. obšívati, -am, vb. impf. ad obšiti; 1) umnähen; — verbrämen, besetzen, Cig.; — 2) benähen, ausnähen, Cig., Jan.
  16. obšı̑vək, -vka, m. = obšitek, der Besatz, Jan.
  17. obštẹ̀v, -štẹ́va, m. = obračun: težak obštev bosta imela, Jurč.
  18. obštrlẹ́vati, -am, vb. impf. umragen, Cig.
  19. óbšva, f. die Verbrämung, der Aufschlag bei Uniformen, Jan., C., Mik.
  20. obšvávati, -am, vb. impf. = obšivati, Habd.- Mik.
  21. obtesávati, -am, vb. impf. ad obtesati; abzimmern, behauen, schlichten; — človeka o., Cig.
  22. obtesováti, -ȗjem, vb. impf. ad obtesati; = obtesavati.
  23. obtevrẹ̑, adv. um eine solche Stunde, Levst. (Sl. Spr.).
  24. obtežȃva, f. erschwerender Umstand, Cig., C.
  25. obteževȃnje, n. das Beschweren.
  26. obteževáti, -ȗjem, vb. impf. beschweren, belasten; o. koga, auf jemandem lasten, Cig., Jan.; — erschweren, Cig., Jan.; obtežujoče okolnosti, DZ.
  27. obtežı̑təv, -tve, f. die Belastung, DZ.
  28. obtičávati, -am, vb. impf. ad obtičati.
  29. obtipávati, -am, vb. impf. ad obtipati; o. kaj, an einer Sache herumtasten, Cig.
  30. obtovȃrjati, -am, vb. impf. ad obtovoriti, Cig.
  31. obtovoríti, -ím, vb. pf. bepacken, beladen, Mur.; o. osla, Cig.
  32. obtoževáti, -ȗjem, vb. impf. ad obtožiti; anklagen; o. se, sich anklagen; o. se svojih grehov.
  33. obtrgávati, -am, vb. impf. = obtrgovati.
  34. obtrgováti, -ȗjem, vb. impf. ad obtrgati; abpflücken, ablesen, Cig., Jan.
  35. obtrševáti, -ȗjem, vb. impf. ad obtršiti; belasten, kajk.- Valj. (Rad).
  36. obuboževáti, -ȗjem, vb. impf. ad obubožati, 1), Jan. (H.).
  37. obučávanje, n. das Abrichten, das Unterrichten, Cig. (T.).
  38. obučávati, -am, vb. impf. = obučevati, abrichten, dressieren, unterrichten, Cig. (T.), C.
  39. obučeváti, -ȗjem, vb. impf. ad obučiti; unterrichten, Cig. (T.).
  40. obudı̑təv, -tve, f. die Erweckung, Jan.
  41. obudovẹ́ti, -ím, vb. pf., Erj. (Torb.), pogl. obvdoveti.
  42. obudvȗjən, -jna, adj. beiden gehörig, C.; — prim. obujen.
  43. obuhávati, -am, vb. impf. ad obuhati, Z.
  44. obujávati, -am, vb. impf. = 1. obujati, erwecken, ogr.- Valj. (Rad).
  45. obujeváti, -ȗjem, vb. impf. = 1. obujati, (-dovati) Met.
  46. obujevȃvəc, -vca, m. der Erwecker, (-dovavec) Ravn.- Valj. (Rad).
  47. obupávati, -am, vb. impf. = obupovati.
  48. obupljìv, -íva, adj. verzagt, Cig., Jan.
  49. obupljívost, f. die Verzagtheit, Cig., Jan.
  50. obupováti, -ȗjem, vb. impf. ad obupati, verzweifeln.
  51. obustȃva, f. die Einstellung, die Sistierung, Jan., SlN.- C.; o. sklepov, DZ.
  52. obustáviti, -stȃvim, vb. pf. einstellen, hemmen, sistieren, Jan., nk.
  53. obustávljati, -am, vb. impf. ad obustaviti, nk.
  54. obȗtəv, -tve, f. die Beschuhung, Mur., Cig., Jan., Met., Mik.
  55. obȗtva, f. = obutev, die Beschuhung, Dict., Cig.
  56. obȗv, f. 1) = obutel, Z.; — 2) der Radschuh, C.
  57. obȗva, f. = obutel, Cig.
  58. obuváč, m. = obuvak, Jan. (H.).
  59. obuvák, m. der Stiefelanzieher, der Stiefelhaken, Mur., Danj.- Mik.
  60. obuválọ, n. die Fußbekleidung, Cig., Jan., M., Goriš.; imam štiri pare obuvala, Svet. (Rok.); imam četvera obuvala, Lašče- Levst. (Rok.).
  61. obúvanje, n. das Anziehen der Fußbekleidung.
  62. obúvati, -am, vb. impf. ad obuti; 1) anziehen (von der Fußbekleidung); o. črevlje, nogavice; — 2) o. koga, jemandem die Fußbekleidung anziehen; — o. koga, jemandem die Beschuhung geben, Cig., Jan.
  63. obuvílọ, n. = obuvalo, Štrek.
  64. obuzdávati, -am, vb. impf. = obuzdovati; bezäumen, den Zaum anlegen.
  65. obuzdováti, -ȗjem, vb. impf. ad obuzdati; bezäumen, Mur.
  66. obvàł, -vála, m. der Verbruch, die Pinge ( mont.), Cig. (T.); — rus.
  67. obvȃra, f. die Verhütung: boljša je obvara kot nemara, Nov.
  68. 1. obvaríti, -ím, vb. pf. = obariti; abbrühen, C.
  69. 2. obvariti, -im, vb. pf., Mur., napačno nam. obvarovati; imprt. obvari, obvarji, iz: obvarjem, nam. obvaruj iz: obvarujem.
  70. obvarováłən, -łna, adj. prophylaktisch: obvarovȃłni lek, das Präservativmittel, Cig.
  71. obvárovanje, n. die Bewahrung.
  72. obvárovati, -ujem, vb. pf. bewahren, behüten, beschützen; Bog te obvaruj! Behüte dich Gott! Lebe wohl! Bog obvaruj! Gott behüte! o. koga nesreče, jemanden vor Unglück bewahren; (govori se nav. obvarvati, -varjem, imprt. obvari [iz obvarji] ali obari).
  73. obvȃrstvọ, n. = varstvo, der Schutz, Mur.
  74. obvásən, -sna, adj. ums Dorf gelegen, (obvesen) C.
  75. obvdovẹ́ti, -ím, -ẹ̑jem, vb. pf. Witwer oder Witwe werden, (obud-) Vas Krn- Erj. (Torb.).
  76. obvę́kati, -am, vb. pf. beklagen, beweinen, Jan.
  77. obveljáti, -ȃm, vb. pf. Geltung erlangen; njegov nasvet ni obveljal, sein Antrag drang nicht durch, Cig.; njegova je obveljala, er behielt recht, Cig.
  78. obveljȃva, f. das Geltendwerden, der Sieg, Cig.
  79. obveljávati, -am, vb. impf. = obveljevati, C.
  80. obveljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad obveljati, Navr. (Kop. sp.).
  81. obvę́niti, -nem, vb. pf. trocken werden, Cig.
  82. obveselı̑telj, m. der Erfreuer, der Tröster, ogr.- Valj. (Rad), Raič ( Nkol.).
  83. obveselíti, -ím, vb. pf. erfreuen, Mur., Cig., ogr.- C.; o. se, = razveseliti se, Trub., Kast.; kmetje se jih niso obveselili, LjZv.; obveselil se je vesoljni svet, Cv.
  84. obveseljìv, -íva, adj. erfreuend, erfreulich, Mur.; mili, dobrotljivi, obveseljivi, kakor solnce, Ravn.
  85. obvesláti, -ȃm, vb. pf. umrudern, Jan.
  86. obvẹstílọ, n. die Benachrichtigung, die Verständigung, nk.
  87. obvẹstíti, -ím, vb. pf. benachrichtigen, nk.; — prim. hs. obavijestiti.
  88. obvẹ́ščati, -am, vb. impf. ad obvestiti, nk.
  89. obvẹščeváti, -ȗjem, vb. impf. = obveščati, nk.
  90. obvę̑za, f. 1) der Verband (bei Wunden), M., nk.; o. na roki, die Handbinde, Cig.; — 2) die Verpflichtung, C.
  91. obvę́zanost, f. der Zustand, da man verbunden ist, etwas zu thun, die Verpflichtung, nk.
  92. obvę́zati, -žem, vb. pf. 1) herumbinden, umbinden; — bebinden, Cig.; — 2) verbindlich machen: o. koga, C.; verpflichten, nk.; o. se, sich verpflichten, obvezan, verpflichtet, Jan., C., nk.
  93. obvezávati, -am, vb. impf. = obvezovati.
  94. obvę́zən, -zna, adj. 1) Verband-, Jan. (H.); — 2) verbindlich, h. t.- Cig. (T.); o. predmet, obligater Gegenstand, nk.
  95. obvezı̑łnica, f. die Binde: tančice in glavne obvezilnice, Škrinj.
  96. obvezílọ, n. die Bandage (der Aerzte), Cig.
  97. obvezljìv, -íva, adj. verbindlich, Mur.
  98. obvezljívost, f. die Verbindlichkeit, Mur.; — die Obliegenheit, die Verpflichtung, DZ., Levst. (Cest.).
  99. obvę̑znica, f. 1) das Verbandtuch, C.; — 2) die Obligation, Jan., C., nk.; o. državnega posojila, nk.
  100. obvę́znost, f. die Verbindlichkeit, DZ., Nov.

   14.901 15.001 15.101 15.201 15.301 15.401 15.501 15.601 15.701 15.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA