Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (1.501-1.600)

  1. visokomı̑səłnost, f. erhabene Denkungsart, Cig.
  2. visokonẹ́mški, adj. hochdeutsch, Jan., nk.
  3. visokonòg, -nǫ́ga, adj. hochbeinig, Cig., Jan.
  4. visokonǫ́šən, -šna, adj. hochtrabend, hochmüthig, Dict., Krelj- M.
  5. visokopèt, -pę́ta, adj. mit hohen Absätzen versehen: visokopeti črevljički, Zv.
  6. visokoplèč, -plę́ča, adj. hochschulterig, Jan.
  7. visokoplečàt, -áta, adj. = visokopleč, Jan.
  8. visokorǫ́dən, -dna, adj. hochgeboren (v naslovih), Mur., Cig., Jan., nk.; — rus.
  9. visokorǫ̑dje, n. Vaše Visokorodje! Euer Hochgeboren! nk.; — rus.
  10. visokorǫ́dnost, f. hohe Geburt, Jan. (H.); = visokorodje, Jan.
  11. visokoslǫ̑vje, n. eine hochtrabende Sprache, der Bombast, Levst. ( LjZv.).
  12. visokọ̑st, f. die Höhe; — die Hoheit; cesarska Visokost, kaiserliche Hoheit, Cig., Jan., nk.
  13. visokostébəłn, adj. hochstengelig, nk.
  14. visokọ̑stən, -stna, adj. Höhen-: visokostno merilo, der Höhenmaßstab, DZ.
  15. visokošọ̑ləc, -lca, m. der Hochschüler, der Universitätshörer, Cig., nk.
  16. visokošọ̑lski, adj. Hochschul-, Universitäts-, Cig., Jan., nk.
  17. visokóta, f. 1) die Höhe, die Anhöhe, Dalm.; hočem vaše visokote zatreti, Dalm.; — 2) der Stolz, C.; — tudi visokọ̑ta, Valj. (Rad).
  18. visokovẹ́jən, -jna, adj. hochästig, Jan.
  19. visokovẹ̑jnat, adj. = visokovejen, Jan.
  20. visokovr̀h, -vŕha, adj. hochwipfelig, Cig., Jan.
  21. visọ̑st, f. = visokost, die Hoheit, Cig. (T.), DZ.
  22. visóta, f. = višava, Levst. (Zb. sp.).
  23. 1. vı̑š, m. die Höhe: z viša, aus der Höhe, Ben.- Kl.; na viš se vzdigovati, Jarn. (Sadj.).
  24. 2. vı̑š, m. = viš, f., Cig., C.; psa nista mogla race izvleči iz gostega viša, Bes.; — das Schilfrohr, C.
  25. vı̑š, -ı̑, f. das Riedgras (carex), Medv. (Rok.), Tuš. (B.), M.
  26. víša, f. die Anhöhe, Jarn., Mur., V.-Cig., C.
  27. višánjək, -njka, m. die Höhe, der Höhepunkt, ogr.- C.
  28. vı̑šati, -am, vb. impf. erhöhen, Cig., M.; — v. se, sich erhöhen, höher werden, Cig.
  29. višȃva, f. die Höhe; iz višave, v višavah; slava Bogu na višavah; — die Anhöhe; — = višavje, das Hochland, Cig. (T.).
  30. višȃvje, n. das Hochland, C., Jes.
  31. višȃvski, adj. Höhen-: v. dim = čad, der Höhenrauch, Jan.
  32. vı̑šča, f. = repno natje, GBrda- Erj. (Torb.); — = drobna repa z natjem vred, Ip., Banjščice, Bodrež, Tolm.- Erj. (Torb.); — = koruzen močnik in repno natje vkupe skuhano, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — okrogla repa, Solkan- Erj. (Torb.); — tudi furl. viscia, Erj. (Torb.).
  33. víšče, n. = višča, drobna repa z natjem, Banjščice, Tolm.- Erj. (Torb.).
  34. vı̑še, adv. compar. ad visoko; höher; — (v. hiše, über dem Hause, v. vsega, über allem, C.).
  35. vı̑šək, -ška, m. die Höhe: na višek, in die Höhe: na v. vzdigniti, na v. hiteti, Trub.; na v. kamen lučiti, Dalm.; ogenj na višek sili, Skal.- Let.; na v. gledati, Levst. (Sl. Spr.), SlGor.- C.; ( pren.) na v. povzdigniti obrazne umetnosti, Navr. (Let.); = v višek: lasje v višek gredo, Dalm.; v višek je strmel star stolp, Jurč.; z viška pasti, Levst. (M.); z viška laže razvideti, kje je kdo, Jurč.; iz viška padati, LjZv.; k višku (kvišku), in die Höhe, empor; (k viški zleteti, Npr.- Kres, vzhŠt.); v viške, in die Höhe, C., vzhŠt.; (z viškega, von der Höhe, Ravn., LjZv.); — der Höhepunkt, der Culminationspunkt ( fig.), Jan., nk.
  36. vı̑šek, praep. c. gen. über: Zdaj se zvezda stavi, Višek mesta Betlehem, Danj.- Mik.; višek broda, Danj. (Posv. p.); — prim. više.
  37. vı̑šən, -šna, adj. vom Riedgras; — Schilfrohr-: višne piščali, Hirtenrohrflöten, C.; — prim. 2. viš in viš f.
  38. vı̑šešnji, adj. höher sich befindend, höher gelegen, C.; višešnji ljudje najprej solnce vidijo (die Leute in den höher gelegenen Gegenden), C.
  39. višína, f. 1) die Höhe (als Dimension); nadmorska v., die absolute Höhe, nk.; višino meriti; barometrova višina, Sen. (Fiz.); — 2) die Anhöhe, Cig., Jan.
  40. vı̑šji, adj. compar. ad visok; höher; — der Würde nach höher gestellt, Ober-; višje oblastvo, nk.; višji nadzornik, der Oberaufseher, Cig., Jan., nk.; višji, der Vorgesetzte.
  41. vı̑ška, f. = višča, drobna repa z natjem, Tolm.- Erj. (Torb.).
  42. vı̑škati, -am, vb. impf. = bezljati, biesen, springen (o živini): teleta, junci viškajo, Z., BlKr.- Mik., Dol.
  43. vı̑ški, adv. in die Höhe, aufwärts, Boh., Meg., Alas.; (viškej, Mur.).
  44. vı̑škovlje, n. = višča, drobna repa z natjem, Tolm.- Erj. (Torb.).
  45. vı̑šnja, f. der Weichselbaum (prunus cerasus); — die Weichselkirsche; — tvoja modrost je od črešenj do višenj, t. j. kratka, Dol.- Levst. (M.).
  46. vı̑šnjast, adj. weichselfarbig, Cig.
  47. vı̑šnjat, adj. röthlichblau, violett, Mur.; bläulich, C.; himmelblau, Cig.
  48. víšnjav, adj. = višnjev 2), nk.
  49. višnję́ł, -la, adj., Cig., Jan., pogl. višnjev 2).
  50. víšnjev, adj. 1) Weichsel-; v. les; — 2) weichselfarbig, Jan.; dunkelfarbig, Meg.; — röthlichblau, violett, Mur., Cig.; višnjevi podlesek, Erj. (Izb. sp.); — blau, Cig., Jan., Kr.; vse višnjevo je Francozov, Cig.; tako so ga natepli, da je ves višnjev po životu, Gor.; — višnję́v, Mur.
  51. víšnjevəc, -vca, m. 1) der Weichselbrantwein, Cig., Dol.; — 2) die Kornblume, C.; — der Wachtelweizen (melampyrum nemorosum), (-avec) Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  52. víšnjevica, f. das Weichselwasser, Cig., Jan.
  53. višnjevína, f. das Weichselholz, Jan. (H.).
  54. víšnjevje, n. der Weichselwald, C.
  55. višnję̑vkast, adj. bläulich, Cig., C., Zora.
  56. vı̑šnji, adj. der höchste, nk.; za Boga višnjega, Levst. (Zb. sp.).
  57. vı̑t, f. 1) die Schraube, Jan., Nov.- C.; die Weinpressschraube: na viti visi prešni kamen, jvzhŠt.; — 2) der Schraubengang, das Schraubengewinde, Cig.
  58. víta, f. = vitra, das Flechtreis, Mik.
  59. vitȃł, -ȃla, m. = vitel 4), Jan., Nov.
  60. vitālən, -lna, adj. življenja se tičoč, vital.
  61. vı̑tək, -tka, m. 1) die Schraube, C.; — 2) = štritof 3), das Aufwindhölzchen für Garn, C.
  62. vítək, -tka, adj. 1) biegsam, Cig., Jan., Mik.; — 2) schlank, Cig., nk.; ( hs.).
  63. vítəł, -tla, m. 1) die Weberspule, Jarn., Mik.; — 2) die Spindel, Mur., C.; — 3) das Hölzchen, womit man das gehaspelte Garn in Knäuel windet, C., Z.; — 4) der Haspel, die Winde, um Lasten damit in die Höhe zu winden, Habd.- Mik., Cig., Jan., Cig. (T.), Pot.- M., C., Sen. (Fiz.), DZ.; die Wagenwinde, Ip.- Levst. (M.); der Göpel, Cig., Jan., Cig. (T.).
  64. vı̑teščina, f. die Ritterlichkeit: plemenita v. ubozih, Cv.
  65. vı̑teški, adj. Ritter-, ritterlich; — heldenmüthig, tapfer, Mur., Cig., nk.; viteški ali junaški ljudje, Krelj.
  66. vı̑teštvọ, n. 1) die Ritterschaft, das Ritterthum; — das Heer, ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Ritterlichkeit, der Heldenmuth, Mur., Cig., nk.
  67. vı̑təv, -tve, f. = šiba, GBrda.
  68. vı̑tez, m. 1) der Ritter; — 2) der Streiter, der Kriegsknecht, der Soldat, ogr.- M.; — vitę́z, ogr.- Valj. (Rad).
  69. vı̑tezinja, f. = junakinja, Cig., Jan.
  70. vitezováti se, -ȗjem se, vb. impf. 1) Ritter sein, (-ževati se) Cig.; — 2) kämpfen, ogr.- M.
  71. vitę́ževati, -ujem, vb. impf. kämpfen, C., ogr.- Valj. (Rad).
  72. 1. víti, víjem, vb. impf. 1) winden; prejo v klopčič v.; venec v.; trte v.; piščali v. (iz muževnih šib); v. roke, mit den Händen ringen; krč me vije, ich habe Krämpfe; vije me po trebuhu, ich habe die Kolik, Cig., LjZv.; — Windungen machen: brezen, če z rilcem ne rije, pa z repom vije, Npreg.- Jan. (Slovn.); Na pragu je stala, Je vila z glavo (wendete den Kopf nach allen Seiten), Npes.-K.; — v. se, sich winden, sich schlängeln; potok, pot se vije; — od bolečin se viti; — 2) bedrängen, quälen, Cig.; skušnjava nas vije, Škrinj.- Valj. (Rad).
  73. 2. víti, víjem, vb. impf. heulen, Jan., C., Levst. (Sl. Spr.); volcje vijo, C.
  74. vítica, f. 1) die Ranke, Jan., C., Tuš. (B.); — 2) der Rebenzweig, Jan.; — 3) der Ring, Mik.; — 4) der Wachsstock, Nov., vzhŠt.
  75. vítičar, -rja, m. die Ringelraupenmotte, Cig.
  76. vítičast, adj. rankenförmig: vitičaste noge, Rankenfüße, Cig. (T.).
  77. vitičnják, m. vitičnjaki, die Rankenfüßer (cirripedia), Erj. (Z.).
  78. vítje, n. das Winden.
  79. vı̑tlar, -rja, m. der Windenmacher, Cig.
  80. vítlen, m. = vitel 4), vitlo, Cig.
  81. vítlič, m. dem. vitel; die Handwinde, Cig.
  82. vítlọ, n. 1) der Haspel, die Winde, um Lasten in die Höhe zu winden, Habd.- Mik., Cig., Jan., DZ.; na vitlo kvišku vleči, vzhŠt.; po vitlu smo jo (slanino) gori vlekli, pa se nam je vitlo odtrgalo, Pjk. (Črt.); — 2) die Garnwinde, Jan., C.; — 3) die Glockenwelle, Cig., Jan.; — 4) vitlo! (psovka), Središče, ( prim. motovilo).
  83. vitolàs, -lása, adj. lockenhaarig, Jan.
  84. vitọ̑r, m. (vitur) Ip.- Mik., pogl. otor, utor.
  85. vitoròg, -rǫ́ga, adj. mit gewundenen Hörnern, Cig., Jan.; vitorogi voli, Vrt.; — hs.
  86. vítovje, n. coll. die Zweige der Weinreben, die beim "Blößen" abgeschnitten werden, St. Peter pri Mariboru- Kres.
  87. vı̑tra, f. 1) das Flechtreis, die Flechtgerte zum Flechten der Körbe, Reiter u. dgl.; — die Strohdachwiede, Cig., Jan.; — das Bindreis zum Zusammenbinden der Enden der Reife, Cig., Dol.; — bei den Drechslern die elastische Schiene, welche die Schnur in die Höhe zieht, Cig.; — 2) der Jahreswuchs, der Jahresring, C.; — die Ader im Holz, C.
  88. vı̑trica, f. dem. ad vitra.
  89. vı̑tričast, adj. aus Flechtgerten, Jan. (H.).
  90. vı̑trih, m. = vetrih, der Dietrich, Cig.
  91. vitrijǫ̑l, m. = galica, das Vitriol.
  92. vitrijǫ̑lar, -rja, m. der Vitriolsieder, Cig.
  93. vitrijolárnica, f. die Vitriolsiederei, Cig.
  94. vitrijǫ̑last, adj. vitriolisch, Cig.
  95. vitrijǫ̑lən, -lna, adj. Vitriol-.
  96. vitrijǫ̑lnat, adj. vitriolhältig, Cig.
  97. vitrijǫ̑lnica, f. = vitriolna voda (Cementquelle), Jes.
  98. vitrijǫ̑lovəc, -vca, m. der Vitriolgeist, Cig., Jan.
  99. vı̑trnat, adj. aus Flechtreisern geflochten, Mur.
  100. vı̑trnik, m. 1) = nož, s katerim vitre režejo, das Wiedenmesser, der Wiedenspleißer, Cig., Rib.- Z., Trst. (Let.); — 2) = koš ali jerbas iz viter spleten, C.

   1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA