Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (1.401-1.500)

  1. vı̑njačək, -čka, m. dem. vinjak; das Rebenmesser, Cig.
  2. vı̑njačišče, n. der Rebenmesserschaft, C.
  3. vinjága, f. die wilde Weinrebe, Meg.- Mik., Mur., kajk.- Valj. (Rad).
  4. vı̑njak, m. 1) das krumme Rebenmesser; — = klestilnik, das am Ende gekrümmte Astmesser, jvzhŠt.; — 2) vinják, der Winzer, Habd.- Mik.
  5. vı̑njen, adj. berauscht, trunken; — iz: vinən.
  6. vı̑njenəc, -nca, m. die gefleckte Taubnessel (lamium maculatum), Koborid- Erj. (Torb.).
  7. vı̑njenost, f. die Berauschtheit, der Rausch.
  8. vinjēta, f. sličica služeča v okras, die Vignette.
  9. vı̑nkast, adj. geschlängelt, sich schlängelnd: vinkasta kača, Škrinj.
  10. vı̑nkati, -am, vb. impf. herumschweifen, C., Z.; = v. se, V.-Cig.; — prim. 1. vinek.
  11. vı̑nkla, f. = vintla, Tolm.- Štrek. (Let.); (binkla, Cerkno, Idrija).
  12. vı̑nkušti, f. pl., Mur., pogl. binkošti.
  13. vínọ, n. der Wein; suho v., purer Wein; tudi: der Strohwein, C.; — samodelsko vino, der Kunstwein, Dol.- Levst. (Nauk); = samodelno v., DZ.; = delano vino; ni vina brez pelina = kein Feuer ohne Rauch, Cig.; žgano vino = žganje, der Brantwein.
  14. vinǫ́grad, m. der Weingarten.
  15. vinǫ́gradar, -rja, m. der Weingärtner, Cig., C.; zapriseženi vinogradarji, Rec.
  16. vinǫ́gradarski, adj. Weinbau-, nk.
  17. vinǫ́gradarstvọ, n. der Weinbau, Cig. (T.), nk.
  18. vinǫ́gradən, -dna, adj. Weingarten-.
  19. vinǫ́gradina, f. die Weingartenpflanzung, Jurč.
  20. vinǫ́gradnica, f. die Winzerin, Cig., Jan., C.
  21. vinǫ́gradnik, m. der Weingärtner, der Winzer, Mur., Cig., Jan., Ravn.; — der Weingartenbesitzer, nk.
  22. vinǫ́gradovka, f. die Weinbirne, Jan. (H.).
  23. vinǫ́gradski, adj. Weingarten-: v. zakon, die Weingartenordnung, Levst. (Nauk).
  24. vinǫ́gradstvọ, n. der Weinbau, Nov.- C.
  25. vinǫ́gradščina, f. die Weingartenfechsung, C., DZ.
  26. vinoljúbən, -bna, adj. weinliebend, Jurč.
  27. vinomę̑rəc, -rca, m. der Weinmesser, nk.
  28. vinomę̑rski, adj. Weinmesser-: vinomerska pristojbina, DZkr.
  29. vinopı̑vəc, -vca, m. der Weintrinker.
  30. vinopı̑vka, f. die Weintrinkerin.
  31. vinopı̑vstvọ, n. das Weintrinken, Jurč.
  32. vinǫ́raz, m. (pravilno nam. noraz), das Rebenmesser, Valj. (Rad).
  33. vinorę́ja, f., Mur.- Cig., Vrtov. (Vin.), pogl. vinarstvo, vinstvo.
  34. vinorǫ́dən, -dna, adj. weinerzeugend, Wein-, Cig., Jan., nk.
  35. vinotòč, -tǫ́ča, m. = vinotočnica, Ljub.
  36. vinotǫ̑čnica, f. die Weinschenke, der Weinschank, C.
  37. vinotòk, -tǫ́ka, m. 1) der Monat October; — 2) der Schenkwirt, Erj. (Izb. sp.).
  38. vinotȓštvọ, n. der Weinhandel, Jan., nk.
  39. vinotȓžəc, -žca, m. der Weinhändler, Jan., nk.
  40. vínov, adj. Wein-: vinova loza = vinska trta, Levst. (Zb. sp.).
  41. vínovčina, f. = vinovka, (vinučina) Krelj.
  42. vínovina, f. coll. Rebenlaub, Rebenzweige, Nov.- C.
  43. vínovka, f. die wilde Weinrebe, C., Z.
  44. vínovlje, n. die gefleckte Taubnessel (lamium maculatum), Vrsno- Erj. (Torb.).
  45. vinožéljən, -ljna, adj. weinsüchtig, Cig.
  46. vinožéljnost, f. die Weinsucht, Cig.
  47. vínski, adj. 1) Wein-; vinska trta; vinske gorice, vinski kraji; vinska posoda; vinski ocet; v. bratec, der Zechbruder; — 2) weintrunken, berauscht; ves vinski in težak, Jurč.
  48. vı̑nstvọ, n. der Weinbau, die Weincultur, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov., DZ., Dol.; v teh krajih je dosti vinstva, iz vinstva kaj dobiti, Dol.
  49. vínščak, m. 1) der Weinbauer, Jan., C., Jurč., LjZv., SlN., Dol.; — der Weinhändler, Cig., M.; — 2) der Weinstein, C.; — 3) der Monat October, C.
  50. vínščica, f. neko jabolko, C.
  51. vínščina, f. der Weingartenboden, C.
  52. vı̑nta, f. die Winde, die Hebewinde; — iz nem.
  53. vı̑ntati, -am, vb. impf. mittelst der Winde in die Höhe heben.
  54. vı̑ntla, f. ein großer Backtrog, Goriš.- C.; (tudi: vindla, bindla, Goriš.); — iz furl. vintule, Štrek. (Let.).
  55. vīntula, f. = vintla, Ben.- Kl.
  56. violīna, f. = gosli, die Violine.
  57. violončēl, m. das Violoncell.
  58. 1. vı̑r, m. 1) die Quelle; ( pren.) vir vseh nadlog; — 2) der Wasserwirbel, Guts., Jarn., C., Mik.; ( prim. virij).
  59. 2. vı̑r, m. die große Ohreule, der Uhu (strix bubo), Erj. (Ž.), Levst. (Nauk); — prim. češ. vyr (istega pomena).
  60. viránjək, -njka, m. der Wasserwirbel, Habd.- Mik., Guts., Jarn., Cig., Jan., C.
  61. vı̑rant, m. die Mauerraute (asplenium ruta muraria), Z.
  62. viranta, f. der Erdrauch (fumaria officinalis), Josch.
  63. vı̑rčək, -čka, m. dem. vir(ek); das Quellchen.
  64. vı̑rəh, -rha, m. = veruh 2), (virh) Cig., Jan., M., Tuš. (R.), Dol.
  65. vírən, -rna, m. = virij, Z.
  66. virẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) ragen, C.; — 2) mit unverwandten Augen ansehen: v. v koga, C.
  67. vı̑rh, m., pogl. vireh.
  68. virı̑j, m. = verij, tolmun: pojdi v Siloeski virij ("viry")! Trub.
  69. víriti, -im, vb. impf. = vireti 2), Cig., Jan.
  70. vírja, f. 1) = pri vozu ono železo, ki sklepa sovro in zadnjo trap, tudi: železen obroček ali okov pri šilu, nožu i. t. d., Sveti Peter pri Gorici, Dutovlje- Erj. (Torb.); — 2) pl. virje = verile, Poh.
  71. vı̑rje, n. das Quellengebiet, die Quellengegend, Cig., Jan., M., C.
  72. vı̑rnat, adj. = virovit, Trst. (Let.), Vest.
  73. virostováti, -ȗjem, vb. impf. wachen, Mik.; — iz madž., Mik. (Et.).
  74. virovı̑t, adj. quellenreich, Jan.
  75. vı̑rščina, f. das Quellenwasser, vzhŠt.
  76. virtuālən, -lna, adj. der Kraft nach, virtuell, Cig. (T.).
  77. virtuōz, m. izvrstnik (v glasbi), der Virtuos.
  78. virtuōzən, -zna, adj. virtuos.
  79. virtuōznost, f. die Virtuosität.
  80. víruh, m. = veruh 2), LjZv.
  81. vı̑səc, -sca, m. = viselj, kajk.- Valj. (Rad).
  82. visẹlíšče, n. der Aufhängepunkt, Cig. (T.).
  83. vísəlj, -slja, m. = želod (v uganki): viselj visi, čakelj čaka; viselj pade, čakelj ga pobere (svinja in želod), Lašče- Erj. (Torb.).
  84. visẹ̑łnice, f. pl. = vislice, Preš.
  85. visẹ́ti, -ím, vb. impf. hangen; v. na čem; v. na vislicah; v. ob niti; ob bedru mu meč visi, Mik.; v jamo v., dem Grabe (Tode) nahe sein, Dict.; — schweben; v. v zraku; — geneigt, abhängig sein; svet visi; cesta je tu malo visela, Jurč.; — abhängen: na le-tem kratkem času visi ali večno živenje ali večna smrt, Kast.; v. o čem, Cig. (T.); ( hs.); — tudi: vísẹti ( nav. vísiti) vı̑sim, Dol., Št., kajk.- Valj. (Rad).
  86. visína, f. die Höhe, ogr.- C., Valj. (Rad).
  87. vísiti, * -im, vb. impf. erhöhen, erheben, C.
  88. vı̑sle, f. pl. = svisli, der Heuboden, M., Št.
  89. víslice, f. pl. der Galgen; ( nam. viselice, Valj. [Rad]).
  90. visočȃnstvọ, n. die Hoheit, C.
  91. visočȃva, f. die Höhe, Cig.
  92. visočína, f. 1) die Höhe; izmeriti nebeško visočino, Npr.- Kres; — 2) die Anhöhe, Cig., Jan.; — 3) der Stolz: čudi se visočini in slobodnosti moževi, Vod. (Izb. sp.).
  93. visòk, -óka, adj. hoch; — visoko leteti, meriti, hoch hinaus wollen, Cig.; — hochmüthig, vornehm; tako visok je; visoka glava, ein hochmüthiger Mensch; nekateri človek je visok, kakor bi svet na njem stal, M.; — tudi: vísok, -óka; compar. višji, visokejši, tudi: visočji, Cv.; adv. više.
  94. visokodę́bəłn, adj. hochstämmig, Jan.
  95. visokodúšən, -šna, adj. hochsinnig, Jan. (H.).
  96. visokodȗšje, n. der Hochsinn, Cig. (T.).
  97. visokoglȃvəc, -vca, m. ein hochmüthiger Mensch, Slom.- C., ZgD.
  98. visokoletèč, -ę́ča, adj. = visoko leteč, hochfliegend: visokoleteče misli, Preš.; — hochtrabend, Cig. (T.).
  99. visokomę́rən, -rna, adj. hochmüthig, C.
  100. visokomı̑səłn, adj. hochsinnig, Jan. (H.).

   901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA