Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (13.801-13.900)

  1. nasvatən, -tna, adj. = nasoben, C.
  2. nasvẹ̀t, -svẹ́ta, m. der Vorschlag, der Antrag, Cig., Jan., M., C., nk.
  3. nasvẹtávati, -am, vb. impf. = nasvetovati, Levst. (Nauk).
  4. nasvẹ̑tnik, m. kdor nasvete daje, Z., Gor.- DSv.
  5. nasvẹ́tovanəc, -nca, m. der Vorgeschlagene, C.
  6. nasvẹ́tovanje, n. das Anrathen, das Vorschlagen.
  7. nasvẹ́tovati, -ujem, vb. impf. 1) anrathen; beantragen, vorschlagen; (v tem pomenu tudi pf.); — 2) n. se, vb. pf., des Rathgebens satt werden; — tudi: nasvetováti, -ȗjem.
  8. nasvẹtovȃvəc, -vca, m. der Antragsteller, Cig.
  9. nasvinjak, m. mastni ali debeli četrtek, C.; — prim. nasunjak.
  10. naščəváti, -ščúvam, -ščújem, vb. pf. = naščuvati, Cig.
  11. naščuváti, -ščúvam, -ščújem, vb. pf. 1) aufhetzen; n. psa na koga; n. ljudi proti oblastnikom; — 2) n. se, des Hetzens satt werden.
  12. nášəv, -šva, m. = našiv, Habd.- Mik.
  13. našìv, -šíva, m. das Aufgenähte, die Aufnaht, Z., M., C.; die Einfassung (am Kleide), Cig.
  14. našívati, -am, vb. impf. ad našiti; aufnähen.
  15. naškǫ́dovati, -ujem, vb. pf. = naškoditi, BlKr.- M.
  16. naškrapljeváti, -ȗjem, vb. impf. = naškrapati, Jan.
  17. naštẹ̑təv, -tve, f. die Aufzählung, Jan. (H.).
  18. naštẹ́vanje, n. das Aufzählen.
  19. naštẹ́vati, -am, vb. impf. ad našteti, aufzählen.
  20. naštẹ̑vək, -vka, m. die Aufzählung, Cig. (T.).
  21. našuntávati, -am, vb. impf. ad našuntati, aufhetzen, ogr.- M.
  22. našvígati, -švı̑gam, vb. pf. mit einer Peitsche o. Ruthe abstreichen.
  23. našvŕkati, -švȓkam, vb. pf. mit einer Peitsche o. Ruthe abstreichen.
  24. natȃkavəc, -vca, m. der Mundschenk, Hip. (Orb.), Rog., Valj. (Rad).
  25. nategávati, -am, vb. impf. = nategovati.
  26. nategovȃnje, n. das Anziehen, das Dehnen.
  27. nategováti, -ȗjem, vb. impf. ad nategniti; 1) anziehen; dehnen; — n. uro = navijati uro, die Uhr aufziehen, Rez.- Mik.; — 2) genug zukommen lassen, befriedigen: požrešnemu človeku ni moči nategovati, M.
  28. natepávati, -am, vb. impf. 1) schlagen: lopatasto kolo parnika prične natepavati vodo, LjZv.; n. koga, prügeln, Dol.; — 2) n. se, tüchtig essen, gierig fressen.
  29. natezȃva, f. das Anziehen, die Anziehung, Jan.
  30. natezávati, -am, vb. impf. = nategavati, anziehen, dehnen.
  31. natezljìv, -íva, adj. spannend, Jan. (H.).
  32. natezováti, -ȗjem, vb. impf. = nategovati; anziehen, dehnen.
  33. natę̑zva, f. die Radspeiche, Ist.- Cig., Kr.- Valj. (Rad).
  34. natikovȃnje, n. das Anstecken; das Aufstecken.
  35. natikováti, -ȗjem, vb. impf. = natikati, an-, aufstecken.
  36. natiskováti, -ȗjem, vb. impf. ad natisniti, natiskati I.; drucken, Jan., nk.
  37. natołcávati, -am, vb. impf. = natolcevati; argwöhnen, Mur.; anspielen, vzhŠt.- C.
  38. natȏłcevanje, n. das Argwöhnen, der Argwohn.
  39. natȏłcevati, -ujem, vb. impf. 1) klopfen, Mur., Met.; — 2) Verdacht haben, argwöhnen; n. koga, Argwohn gegen jemanden haben, Mur., Cig., Dol., Gor.; n. na koga, Cig., C.; — tudi: natolceváti.
  40. natołcljìv, -íva, adj. argwöhnisch, Cig., C.
  41. natołcljívost, f. die Geneigtheit zum Argwohn, Cig., C.
  42. natołkávati, -am, vb. impf. 1) = pritrkavati, an die Glocke anschlagen, GBrda; — 2) mit Worten anspielen, sticheln, Hal.- C.
  43. natovȃrjati, -am, vb. impf. ad natovoriti, Cig.
  44. natovoríti, -ím, vb. pf. (als Saumlast) aufladen; — aufpacken, Cig., Jan.; popotne stvari n. zadaj na odprti voz, Jurč.; — beladen: natovorjena ladja, DZ.
  45. natrgováti, -ujem, vb. impf. ad natrgati, natrgniti; anreißen, Cig.
  46. nátrv, m. der Pfad in den Bergen, Mik.
  47. natvésti, -tvézem, vb. pf. anbinden: n. na vrv, anseilen, Cig.; n. svoje cape krog sebe, Andr.; — n. srce na kaj, sein Herz an etwas hängen, Cig.; — n. komu pravdo, jemandem einen Process anhängen, Cig.; — n. komu kaj, einem etwas anbinden, anhängen, zuschreiben, Mur., Cig., Jan.; n. o kom kaj, von jemandem etwas aussprengen, Gor.
  48. natvẹ́zati, -tvẹ̑zam, vb. impf. ad natvesti, Cig., Jan.; na vrv n., Cig.; — ženskam dobri ljudje natvezajo, da imajo posebno čuvstvo, ločiti lepo od manj lepega, Jurč.
  49. natvezováti, -ȗjem, vb. impf. = natvezati, Cig.; mesecu n. vid in sluh, Jurč.
  50. naučljìv, -íva, adj. = naučen 2), gelehrig, Cig., Jan.
  51. naučljívost, f. = naučnost, die Gelehrigkeit, Cig., Jan.
  52. naȗhvica, f. der Ohrring, Let., Vrt.; — hs.
  53. nȃv, m. die Seele des Todten nach heidnischer Anschauung, Jurč. (Tug.); — prim. navje.
  54. navȃba, f. die Lockspeise, Cig.
  55. navábiti, -im, vb. pf. 1) anlocken, Cig.; — 2) in einer gewissen Menge einladen; veliko ljudi n. na gosti.
  56. navábljati, -am, vb. impf. ad navabiti; anlocken: ljudi k sebi n., Guts. (Res.).
  57. navȃda, f. die Gewohnheit; navada železna srajca; navada popada, Kr.- Valj. (Rad); navado imeti; = v navadi imeti, pflegen, Trub.; navado komu (človeku, živali) vedeti, jemandes Gewohnheit kennen; v navado mu je prišlo, es ist ihm zur Gewohnheit geworden, Met.; v navadi je, es ist gang und gäbe; po navadi, gewöhnlich; — der Brauch; šege in navade divjih narodov.
  58. navȃdək, -dka, m. nav. pl. navadki, Gewohnheiten, Sitten, C.
  59. navȃdən, -dna, adj. üblich, gebräuchlich; navadna beseda; — navadno = po navadi, gewöhnlich; — navadna, die Menstruation, Cig.; — gewöhnlich, gemein, alltäglich; n. človek, n. obraz; navadno leto, gemeines Jahr, Cig. (T.).
  60. 1. naváditi, -vȃdim, vb. pf. gewöhnen, angewöhnen; n. koga (se) zgodaj vstajati, da zgodaj vstaja; n. koga (se) česa, na kaj; n. koga (se) čemu, C.; navajen biti delati; navajen težkega dela; navajen čemu, C., nk.
  61. 2. naváditi, -vȃdim, vb. pf. = ovaditi, Rez.- C.
  62. navȃdnost, f. die Gebräuchlichkeit, die Ueblichkeit, die Gewöhnlichkeit.
  63. navȃdoma, adv. = po navadi, Raič (Slov.), Zora.
  64. navȃgati, -am, vb. pf. eine gewisse Menge wägen, zuwägen; n. komu mesa.
  65. navȃja, f. die Angewöhnung, Jan. (H.).
  66. 1. navájati, -am, vb. impf. ad 1. navaditi; angewöhnen; (Rimljan) se morja navaja, Vod. (Pes.).
  67. 2. navájati, -am, vb. impf. ad 2. navaditi; = ovajati, Rez.- C.
  68. 3. navȃjati, -am, vb. impf. ad navesti; 1) inducieren ( phys.), Cig. (T.); — 2) "anführen", erwähnen: n. besede, stavke, nk.; (po nem.).
  69. navȃjenost, f. die Angewöhnung (als Eigenschaft), M.
  70. navàł, -vála, m. 1) der Andrang, Cig., Jan., nk.; n. vode, n. krvi, Cig.; n. sovražnika, Cig.; — 2) návał, der Heuhaufen, Mur., Valj. (Rad); prim. navel.
  71. navȃla, f. = naval 1), Jan., Zora, Vest.
  72. navalíti, -ím, vb. pf. 1) aufwälzen; n. kamen na grob; — aufladen, aufbürden: n. kaj na koga, Cig.; — 2) andringen, heranstürmen, Cig., Jan.; množica je navalila, Cig.; n. na koga, auf jemanden losstürmen, ihn anfallen, Cig., Jan.
  73. naváljati, -am, vb. pf. 1) heranwälzen, Jarn., M.; — 2) eine gewisse Menge wälzend zusammen bringen: veliko sodov n. pred klet, velikih kamenov n. na kup.
  74. navaljénje, n. der Andrang, kajk.- Valj. (Rad).
  75. navaljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad navaliti.
  76. navȃloma, adv. im Ansturm, Nov.
  77. navȃn, adj. nicht ganz voll: sod je navan, kad je navana, Mur., Jan., vzhŠt.; — iz: na van; prim. 2. van.
  78. návar, m. n. dati, Obacht geben, Ist.- C., Z.
  79. navaríti, -ím, vb. pf. anschweißen, Cig.
  80. navȃžanje, n. das Anfahren; n. gnoja, peska.
  81. navȃžati, -am, vb. impf. ad napeljati, navoziti; anfahren; pesek na cesto, gnoj na njivo n.
  82. nȃvčək, -čka, m. die Zügenglocke, Kamena Gorica ( Gor.)- Erj. (Torb.); — prim. navje, stsl. navь = mrtvec.
  83. nȃvčič, m. der Zaunkönig, C.
  84. navdáhniti, -nem, vb. pf. = navdehniti, Cig., Jan.
  85. navdȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad navdati; erfüllen, vso sapo je navdajal vinski duh, Erj. (Izb. sp.); — n. koga z veseljem, nk.; — spomin mu navdaje bridkosti, Jurč.
  86. navdȃn, adv. in den Tag hinein, ins Blaue hinein, Goriška ok.- Erj. (Torb.); aufs Gerathewohl, Cig.
  87. navdȃnje, n. der Affect, Lampe (D.).
  88. navdáti, -dám, vb. pf. 1) erfüllen, Mur., Cig., Jan.; dišave lepi duh je vso hišo navdal, Met.; n. koga s pogumom, Ravn.; — 2) n. se, vb. impf. wohl anstehen, C., Npes.-Vraz.
  89. navdəhníti, -dáhnem, vb. pf. begeistern, inspirieren, nk.; (navdahniti), Cig., Jan.; visoka misel ga je navdehnila, Levst. (Zb. sp.); — eingeben: čudovito misel komu n., Levst. (Zb. sp.).
  90. navdìh, -díha, m. die Eingebung, die Inspirierung, die Begeisterung, Cig., Jan., C.
  91. navdı̑ha, f. = navdih, C.
  92. navdíhati, -dı̑ham, vb. impf. ad navdihniti, Cig., Jan.
  93. navdíhniti, -dı̑hnem, vb. pf. = navdehniti, Mur., Cig., Jan., nk.; naše mirne ljudi je navdihnil vojaški duh, Erj. (Izb. sp.).
  94. navdihováti, -ȗjem, vb. impf. ad navdihniti, Mur., Cig., Jan., nk.
  95. navdı̑lj, adv. = na vdilj; 1) eig. lange: n. zvoni = prvič vabi k službi božji, vzhŠt.- C., Gor.; — 2) = navdan, Kras; — prim. vdilj.
  96. navdọ̑ł, adv. = navzdol, bergab; n. se peljati, iti.
  97. navdọ̑łən, -łna, adj. = navzdolnji, Cig., C.
  98. navdolẹ́ti, -ím, vb. pf. genügen, Mik.; — iz: nadovoleti; prim. nadovleti.
  99. navdǫ́ljati, -am, vb. impf. in genügender Menge verschaffen: kdo bi tebi kruha, denarja navdoljal, Lašče- Levst. (Rok.); — tudi: n. koga s potrebščino, jemandem eine ausreichende Verpflegung geben, Levst. (Nauk); — prim. nadovleti.
  100. navdoljeváti, -ȗjem, vb. impf. = navdoljati, Levst. (Cest.).

   13.301 13.401 13.501 13.601 13.701 13.801 13.901 14.001 14.101 14.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA