Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (13.401-13.500)

  1. nágəljnov, adj. Nelken-; nageljnovo cvetje, die Nelkenblüte.
  2. nagibȃvəc, -vca, m. der Lenker: sv. Duh je nagibavec naše volje, C.
  3. nagibováłən, -łna, adj. bestimmend, Cig.
  4. nagibováti, -ȗjem, vb. impf. = nagibati, Z., (nagibljevati, Trub.).
  5. naglaševáti, -ȗjem, vb. impf. = naglašati; 1) betonen, accentuieren, Jan., nk.; = poudarjati, die Wichtigkeit hervorheben, C., nk.; — 2) n. se, sich melden, Jarn.
  6. naglȃvce, adv. kopfüber, häuptlings, C.
  7. naglȃvək, -vka, m. Kopfbedeckung, Cig.
  8. naglávən, -vna, adj. 1) Kopf-; naglȃvni jarem, das Kopfjoch, Cig.; — 2) Haupt-; naglavni greh, die Hauptsünde: sedem naglavnih grehov; naglaven sovražnik, ein abgesagter Feind, Cig.; naglavno hudodelstvo, das Capitalverbrechen, Jan.
  9. naglavíčiti, -ı̑čim, vb. pf. n. iglo, eine Stecknadel anköpfen (den Kopf auf den Schaft befestigen), Cig.
  10. naglavı̑čki, adv. häuptlings, kopfüber, Mur., C.
  11. naglȃvje, n. die Last, die man auf dem Kopfe trägt, Mik.; — die Kopfbedeckung, Cig.; — das Diadem, C.; kraljevo n., Škrinj.
  12. naglȃvka, f. die Kopfbedeckung, M.
  13. naglavníca, f. die Taglie, das Kopfgeld, Cig., DZ., Levst. (Nauk).
  14. naglȃvnik, m. die Kappe, Cig.; — das Schweißtuch, Krelj.
  15. nagledováč, m. = naglejevač, ogr.- Valj. (Rad).
  16. naglejeváč, m. der Spion, ogr.- M.
  17. naglejeváti, -ȗjem, vb. impf. spionieren, ogr.- C.
  18. naglejevȃvəc, -vca, m. der Spion, M.
  19. naglovẹ́dən, -dna, adj. vorwitzig, C.
  20. nagnẹ́vati se, -gnẹ̑vam se, vb. pf. 1) sich satt schmollen, Jarn.; — 2) = hud postati, zameriti, böse werden (nagnjivati se), KrGora.
  21. nagnívati, -am, vb. impf. ad nágniti ( nam. nagibati) = piti: kdor ima, nagniva, kdor nema, omedleva, na Krasu- Erj. (Torb.).
  22. nagnjáviti, -im, vb. pf. anschoppen, Cig.; n. si kaj v žepe, M.; n. se, sich überessen, Cig.
  23. nagostováti se, -ȗjem se, vb. pf. des Schmausens satt werden, Cig.
  24. nagotǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. pf. eine gewisse Menge fertig machen, bereiten.
  25. nagovȃrjanje, n. das Bereden, die Zurede.
  26. nagovȃrjati, -am, vb. impf. ad nagovoriti; zu bereden suchen, haranguieren; n. koga k čemu, da bi kaj storil; tudi: n. koga na kaj, Cig.; n. koga na krepost, Z.
  27. nagovȃrjavəc, -vca, m. der zu bereden sucht, der Bearbeiter, der Anstifter, Cig.
  28. nagovȃrjavka, f. die zu bereden sucht, die Bearbeiterin, die Anstifterin, Cig.
  29. nagọ̑vor, m. 1) die Beredung, Cig.; — 2) = obgovor, die Anrede, die Ansprache, Mur., Cig., Jan., nk.
  30. nagọ̑vorən, -rna, adj. Ueberredungs-: nagovorni razlogi, Cig. (T.).
  31. nagovoríti, -ím, vb. pf. 1) durch Zureden bestimmen, bereden; n. koga na kaj, Cig.; anstiften: n. krive priče, Cig.; — 2) = obgovoriti, anreden, Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) n. se, des Sprechens überdrüssig werden.
  32. nagovorljìv, -íva, adj. gesprächig, Jan. (H.).
  33. nagrabljevati, -ȗjem, vb. impf. = nagrabljati, Z.
  34. nagrbávščiti, -bȃvščim, vb. pf. = nagrbančiti: koža se jim nagrbavšči, Levst. (Zb. sp.).
  35. nagrbljávati se, -am se, vb. impf. den Rücken krümmen: Mače kvišku v lok se nagrbljava, Levst. (Zb. sp.).
  36. nagrizováti, -ȗjem, vb. impf. ad nagrizniti, nagristi; anbeißen, annagen; polhi sadje nagrizujejo.
  37. nahȃjkovati se, -ujem se, vb. pf. des Lustwandelns satt werden, Cig.
  38. nahlapčeváti se, -ȗjem se, vb. pf. den Knechtdienst satt bekommen, BlKr.- M.
  39. nahrȃmavəc, -vca, m. der ein wenig hinkt, C.
  40. nahramováti, -ȗjem, vb. impf. = nahramati, C.
  41. nahranı̑təv, -tve, f. die Speisung, die Sättigung, Cig.
  42. nahváliti, -im, vb. pf. 1) genug loben, Z.; nisem ga mogel n., Kr.; — 2) n. se, des Lobens satt werden.
  43. naimenováti, -ȗjem, vb. pf. benamsen, benennen, Mur., Let., SlN.
  44. naīvən, -vna, adj. prostoumen, naiv, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  45. naīvnost, f. die Naivität, Cig. (T.), nk.
  46. najáviti, -im, vb. pf. melden, Jan., C.; n. se, sich melden, Cig., Prip.- Mik.; najavi se mimogrede, melde dich im Vorbeigehen an, Cig.
  47. najdljìv, -íva, adj. findlich, ausfindbar, Cig., Jan.; ( nam. najdən?).
  48. najẹ̑mavəc, -vca, m. der miethet, dingt: der Miether, der Anwerber, Mur., Cig., Jan., M.
  49. najẹ̑mavka, f. die Mietherin, Z.
  50. najemljìv, -íva, adj. 1) miethbar, Cig.; pogl. najemen 2); — 2) verdienstlich, Mur., C.
  51. najemodȃvəc, -vca, m. der Vermiether, Cig.
  52. naję̑mstvọ, n. das Gedinge, Jarn.; das Miethsystem, Z.
  53. naję̑tva, f. = najetje, C.
  54. najmodȃvəc, -vca, m. = najemodavec, der Vermiether, DZ.
  55. najmodȃvka, f. die Vermietherin, Cig.
  56. najmovína, f. 1) der Miethzins, Cig., DZ.; — 2) = najmarina, Jan., C.
  57. nájmovnik, m. der Miether, DZ.
  58. nàjpȓvọ, adv. erstens, vorerst, Jan., DZ.; zuerst, Cig., Levst. (Nauk).
  59. nàjvèč, adv. superl. ad več; 1) am meisten; n. denarjev imeti; n. dobrega komu storiti; — 2) meistens, größtentheils, Cig., Jan., nk.; največ ne vedo, kaj je prav, Levst. (M.); = po največ: hrib, kateri je po največ zelo strman, Levst. (Pril.); po največ je prebival ob vodi in suhem kruhu, LjZv.
  60. največína, f. das Maximum, Jan., DZ.
  61. nàjvèčkrat, adv. am öftesten; — meistentheils, meist.
  62. nakanováti, -ȗjem, vb. impf. = nakanjati, vorhaben, C.
  63. nakapljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad nakapljati, Cig.
  64. nakȃvkati se, -am se, vb. pf. sich müde schreien ( v. der Dohle); — sich satt jammern, jvzhŠt.
  65. nakávljičati, -am, vb. pf. anhäkeln, Cig.
  66. nakávljiti, -im, vb. pf. mit einem Haken ergreifen, Cig.
  67. nakȃvsati, -am, vb. pf. pickend angänzen, anpicken, Cig.
  68. nakazováłən, -łna, adj. Anweisungs-, Cig.
  69. nakazovȃnje, n. das Anweisen, DZ.
  70. nakazováti, -ȗjem, vb. impf. ad nakazati; anweisen, assignieren, Cig., nk.
  71. nakazovȃvəc, -vca, m. der Anweiser, der Assignant, Cig.
  72. nakimávati, -am, vb. impf. ad nakimati; zuwinken, M.
  73. nakimováti, -ȗjem, vb. impf. = nakimavati, Z.
  74. nakinčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad nakinčati, Z.
  75. naklȃdavəc, -vca, m. der Auflader.
  76. naklȃdavka, f. die Aufladerin.
  77. naklę́cevati, -klę́cujem, (-klę́cevam), vb. impf. hinkend gehen, Dol., BlKr.
  78. naklepávati, -am, vb. impf. = naklepovati, Jan. (H.).
  79. naklepováti, -ȗjem, vb. impf. = 2. naklepati, Mur.
  80. nakljəváti, -kljújem, vb. pf. = nakljuvati, Mur., Cig.
  81. nakljubováti se, -ȗjem se, vb. pf. sich satt trotzen.
  82. naključeváti, -ȗjem, vb. impf. ad naključiti, nk.
  83. nakljuváti, -kljújem, vb. pf. 1) s kljuvanjem načeti, mit dem Schnabel anhacken, anpicken; n. oreh; — 2) n. se, sich satt picken.
  84. naklonljívost, f. die Neigung ( fig.), C.
  85. nakmę́tovati se, -ujem se, vb. pf. die Landwirtschaft satt bekommen, Cig.
  86. nakolę̑dovati, -ujem, vb. pf. = s koledovanjem nabrati, C.
  87. nakopávanje, n. das Angraben, das Aufgraben.
  88. nakopávati, -am, vb. impf. ad nakopati; 1) angraben; — aufladen, M.; — n. si kaj, sich etwas zuziehen, aufladen; sebi in drugim nesrečo n., Ravn.; — 2) aufgraben.
  89. nakopičeváti, -ȗjem, vb. impf. ad nakopičiti; anhäufen; blaga n. v svojih shrambah.
  90. nákov, m. = naklo, Mur., Valj. (Rad).
  91. nakováłce, n. dem. nakovalo; kleiner Amboss; n. v ušesu, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Erj. (Som.).
  92. nakovȃłnik, m. = nakovalo, Mur.
  93. nakoválọ, n. der Amboss; nákovalọ, Gor.
  94. nakováti, -kújem, vb. pf. 1) anschmieden, Cig., Gor.; — 2) in einer gewissen Menge fertig schmieden; n. železnih obročev; — in einer gewissen Menge prägen; n. veliko zlatega denarja; — 3) n. se, sich satt schmieden.
  95. nákovənj, -vnja, m. = nakovalo, Svet. (Rok.).
  96. nákovọ, n. = nakovalo, Mur., Prip.- Mik.
  97. nakraljeváti se, -ȗjem se, vb. pf. des Königseins satt werden.
  98. nakrapljeváti, -ȗjem, vb. impf. tröpfeln: dež nakrapljuje, ogr.- Valj. (Rad).
  99. nákriv, adj. etwas schief, ein wenig krumm, Mur., Mik.
  100. nakrivíti, -ím, vb. pf. ein wenig krümmen, ankrümmen, Cig.; n. se, sich ein wenig krümmen, Dalm.

   12.901 13.001 13.101 13.201 13.301 13.401 13.501 13.601 13.701 13.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA