Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (13.201-13.300)

  1. mȗstovž, m., C.; pogl. mostovž.
  2. muškȃtov, adj. Muscat-, Cig., Jan.; m. oreh, die Muscatnuss, Cig., Jan., Tuš. (B.).
  3. muškȃtovəc, -vca, m. 1) der Muscatellerwein, Cig.; — 2) der Muscatnussbaum (myristica moschata), Tuš. (B.).
  4. muškȃtovina, f. das Muscatholz, Cig.
  5. mušljìv, -íva, adj. = muhast: mušljivi ljudje, DSv.
  6. mȗšovž, m. der Saal, der Speisesaal, Dict., Hip.- Cv.; der Corridor (mužovš), Jan.; — prim. srvn. muoshûs, coenaculum, refectorium, triclinium, Cv. III. 11.; nem. ( dial.) musshaus, Vorhaus, Mik. (Et.).
  7. mútav, adj. = mutast, Mur., ogr.- C.
  8. mútavəc, -vca, m. der Stumme, Mur.
  9. mútavost, f. die Stummheit, Mur.
  10. mȗv, m. das Gebrüll des Rindes, das Muhen, ogr.- C.
  11. muviti, -im, vb. impf., Danj. (Posv. p.), ogr.; pogl. molviti.
  12. múzav, adj. schmunzelnd, Jan.
  13. múzovka, f. butarica brezovih ali vrbovih muz, Polj.; — prim. 1. muza 5).
  14. múzovnik, m. neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  15. mužȃva, f. der Morast, Jan., C.; die Sumpfgegend, vzhŠt.- C.; — die Lache, die Pfütze, Cig., Jan.
  16. mužȃvən, -vna, adj. morastig, sumpfig, Mur.
  17. mužavína, f. der Morast, der Sumpf, Mur., C.
  18. mužȃvnat, adj. morastig, Jan. (H.).
  19. mužę́vən, -vna, adj. in vollem Safte stehend, saftend (von Bäumen im Frühjahr), Mur., Cig., Kr.; vrba je muževna, Mik.
  20. muževẹ́ti, -ím, vb. impf. saften: vrba muževi, Zv., Zora.
  21. mužę́vnost, f. die Saftfülle (der Bäume), Mur., Kr.
  22. mužljìv, -íva, adj. = muževen, saftend: mužljiva mladica, C.
  23. nabȃrvati, -am, vb. pf. mit Farbe anstreichen.
  24. nabasávati, -am, vb. impf. ad nabasati, Mur.
  25. nabasováti, -ȗjem, vb. impf. ad nabasati, Jan.
  26. nabȃva, f. die Anschaffung, Cig., DZ.; n. glavnice, die Beschaffung des Capitals, DZ.
  27. nabȃvən, -vna, adj. Anschaffungs-: nabavni stroški, die Anschaffungskosten, Cig.
  28. nabáviti, -bȃvim, vb. pf. herbeischaffen, beistellen, Cig., Jan., C., nk.; n. denarja, Geld aufbringen, DZ.; n. si kaj, sich etwas anschaffen, Cig.; — hs.
  29. nabávljanje, n. die Beschaffung, Cig.
  30. nabávljati, -am, vb. impf. ad nabaviti; beistellen: vešče ljudi n. za tiskarno, Kres.
  31. nabẹljȃva, f. ein in einen Baum gehauenes Zeichen, die Lache, Cig.
  32. nabíravəc, -vca, m. der Sammler, der Collectant; n. narodnih pesni, der Volksliedersammler, Cig.; — der Anwerber ( z. B. von Soldaten), Cig., Jan.
  33. nabíravka, f. die Sammlerin, Cig., Jan., C.
  34. nabı̑rljivost, f. der Sammelfleiß, Cig.
  35. nabivȃłnik, m. les, s katerim sodar nabija obroče na sod, Koborid- Erj. (Torb.).
  36. nabívati, -am, vb. impf. ad nabiti; (zvonove) n. = pritrkavati (vom Glockenspiel), Soška dol.- Erj. (Torb.), Notr.; delapust, jutrnjico nabivajo, Polj.
  37. nabljuváti, -bljúvam, -bljújem, vb. pf. eine gewisse Menge von einer Sache ausspeien; nabljuval je skledico krvi.
  38. nabojeváti se, -ȗjem se, vb. pf. sich satt kämpfen, kampfmüde werden, Cig.
  39. nabuhováti, -ȗjem, vb. impf. ad nabuhniti; auftreiben, aufgedunsen machen, Mur.
  40. nacẹpljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad nacepiti 2), (nacepovati) Cig.
  41. nacikováti, -ȗjem, vb. impf. anspielen, Cig., Jan.; — prim. cikati.
  42. nacmę̑vkati, -am, vb. pf. anwinseln, Cig.
  43. nacvíliti se, -im se, vb. pf. sich satt winseln.
  44. nacvrẹ́ti, -cvrèm, vb. pf. in einer gewissen Menge im Fett backen; za pojedino mnogo n.; boba n. za semenj, Polj.
  45. načehováti, -ȗjem, vb. impf. ad načehniti, Jan.
  46. načȇłništvọ, * n. die Vorsteherschaft, das Vorsteheramt, nk.
  47. načelováti, -ȗjem, vb. impf. an der Spitze stehen, Anführer sein, Obmann sein, anführen, C., nk.
  48. načȇłstvọ, n. die Vorstehung, das Vorsteheramt, C., Cig.; — die Hegemonie, Cig. (T.); — der Vorstand, DZ., Nov.; deželno n., die Landesstelle, DZ., Levst. (Cest.); občinsko n., der Gemeindevorstand, Levst. (Pril.).
  49. načínovən, -vna, adj. Modal-, Jan. (H.).
  50. načrtávanje, n. 1) das Entwerfen, nk.; — 2) das Anritzen: n. smrek, der Harzriss, Cig.
  51. načrtávati, -am, vb. impf. ad načrtati, nk.
  52. načrtovȃnje, n. das Entwerfen, Cig.
  53. načrtováti, -ȗjem, vb. impf. ad načrtati; entwerfen, Cig.
  54. načrtovȃvəc, -vca, m. der Entwerfer, Cig.
  55. nȃčve, -čəv, f. pl. der Backtrog, Valj. (Rad).
  56. nadaljeváłən, -łna, adj. Fortsetzungs-, nk.; nadaljevȃłni kos železnice, die Fortsetzungsstrecke, DZ.; nadaljevalni pouk, nk.
  57. nadaljevȃnje, n. die Fortsetzung, Cig., Jan., nk.
  58. nadaljeváti, -ȗjem, vb. impf. fortsetzen, fortfahren, Cig., Jan., nk.
  59. nadaljevȃvəc, -vca, m. der Fortsetzer, Cig., nk.
  60. nadȃva, f. die Zugabe, das Daraufgeld, C.
  61. nadávati, -am, vb. impf. ad nadati, Mur.
  62. nadȃvək, -vka, m. 1) die Zusteuer, das Aufgeld, Jsvkr., Glas., DZ.; — 2) das Agio, Cig., Jan., Cel. (Ar.); — 3) = ara, Mur., Jan.
  63. nadcvẹ́tən, -tna, adj. oberständig, blütenständig ( bot.), Cig., Jan.
  64. nadčlovẹ́ški, adj. übermenschlich, Cig., Jan., M., nk.
  65. nadčúvati, -am, vb. impf. überwachen, C., Jan. (H.).
  66. nàdduhǫ́vnik, m. der Erzpriester, Jan. (H.).
  67. naddvę́rən, -rna, adj. = nadduren, Mur.
  68. nàddvǫ̑rnik, m. der Oberhofmeister, Jan. (H.).
  69. nadẹlávati, -am, vb. impf. ad nadelati; — on mu le pot nadelava, Ravn.
  70. nadẹlovȃnje, n. die Bearbeitung: n. ceste, Levst. (Cest.).
  71. nadẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad nadelati; n. pot, cesto, Zora, Rez.- C.
  72. nadẹ̀v, -dẹ́va, m. 1) das Füllsel, die Fülle (bei Speisen, bes. Würsten), Habd.- Mik., Cig., Jan., M., C., Št., BlKr.; — 2) = nadavek 3), Jan.
  73. nadẹ́va, f. = nadev 1), Cig., Jan.
  74. nadẹváč, m. 1) der Auflader, Dol.; — 2) der die Würste füllt, Valj. (Rad).
  75. nadẹvȃłnik, m. die Wurstspritze, Z.
  76. nadẹ́vanje, n. 1) das Aufladen, Dol.; — 2) die Füllung (von Speisen), Mur., Cig.
  77. nadẹ́vati, -vam, -vljem, I. vb. impf. ad nadeti; 1) daraufthun: predivo na koželj n., M.; aufladen: n. na voz, C.; — auferlegen: dolžnosti, katere nadeva služba, Levst. (Nauk); — 2) Namen beilegen, C.; — 3) anfüllen, Cig.; klobase n., Z.; puško n., laden, Z.; — II. vb. pf. in einer gewissen Menge hin- oder hineinlegen, anstopfen; n. komu pol žepa, poln žep črešenj.
  78. nadẹ̑vək, -vka, m. 1) das Füllsel, Jan.; — 2) der Beiname, der Spitzname, Cig., C., Navr. (Kop. sp.).
  79. nadẹ̑vka, f. das Füllsel, die Wurstfülle, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik.
  80. nadəževáti se, -ȗje se, vb. pf. nadeževalo se je, es hat genug geregnet, Cig.
  81. nàdfēvd, m. das Oberlehen, Cig.
  82. nadglasováti, -ȗjem, vb. pf. überstimmen, C.
  83. nadglávən, -vna, adj. über dem Kopfe befindlich: nadglavna točka, der Scheitelpunkt (po rus.), Cig. (T.).
  84. nadglavíšče, n. der Zenith, Cig. (T.), Jes.
  85. nadglȃvje, n. = glava, der Säulenkopf, Mur., Cig., Jap. (Sv. p.).
  86. nadglȃvnik, m. = nadglavišče, Cig., Jan.
  87. nadglę̑dništvọ, n. = nadzorništvo, Jan., C.
  88. nadgledovȃłnica, f. = nadzorovalnica, DZ.
  89. nadgledováti, -ȗjem, vb. impf. = nadzorovati, beaufsichtigen, Cig.; nadgledujoča gosposka, die die Aufsicht führende Behörde, DZ.; — controlieren, Jan.
  90. nadglę̑dstvọ, n. = nadzorstvo, die Beaufsichtigung, die Inspection, die Controle, Cig., Jan.
  91. nadigávati, -am, vb. impf. ad nadigniti, = nadvigavati, C., ogr.- Mik.
  92. nadivjáti se, -ȃm se, vb. pf. austoben, des Wüthens satt werden, Cig., Jan.
  93. nàdkováč, m. der Oberschmied, C.
  94. nadkriljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad nadkriliti, übertreffen, nk.
  95. nàdkurı̑vəc, -vca, m. der Oberheizer, DZ.
  96. nàdlastnı̑štvọ, n. das Obereigenthum, DZ.
  97. nadlę̑gavəc, -vca, m. der Belästiger, Cig., C.
  98. nadlegovȃnje, n. das Belästigen.
  99. nadlę̑govati, -ujem, vb. impf. lästig fallen, belästigen; n. koga s čim, jemanden mit einer Sache behelligen; tudi: n. komu: nečemo s tem nadlegovati bralcem, Navr. (Kop. sp.); — praes. pogostoma: nadlę̑govam, Valj. (Rad); govori se tudi: nadlegováti, -ȗjem.
  100. nadlegovȃvəc, -vca, m. der Belästiger.

   12.701 12.801 12.901 13.001 13.101 13.201 13.301 13.401 13.501 13.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA