Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (13.101-13.200)

  1. mrtvìč, -íča, m. der Leichnam, Mik.
  2. mrtvíčast, adj. todt, unfruchtbar: mrtvičasta zemlja, Dol.- Levst. (M.).
  3. mrtvíčən, -čna, adj. 1) scheintodt, Jan.; halbtodt, Met.; — schlafsüchtig, lethargisch, Cig., Jan.; tak je, ko bi bil mrtvičen (kadar je človek zdelan), Notr.; mrtvično in klavrno smo sem prilezli, Vrtov. (Sh. g.); m. pustež, LjZv.; — 2) gelähmt: m. ud, Ig (Dol.); — gichtisch, M.
  4. mrtvíčenje, n. die Abtödtung: m. svojega telesa, Cv.
  5. mrtvíčina, f. = mrhovina, Vrt.
  6. mrtvíčiti, -ı̑čim, vb. impf. abtödten, ertödten, Cig., ZgD.; meso m., Cig.; svoje telo m., Cv.
  7. mrtvı̑čnik, m. der Gelähmte, Valj. (Rad).
  8. mrtvíčnost, f. die Schlafsucht, die Lethargie, Cig., Jan., C., ZgD.
  9. mrtvı̑ja, f. das Todtenofficium, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.).
  10. mrtvíka, f. der Mastixbaum (pistacia lentiscus), Z., Tuš. (B.).
  11. mrtvíkovəc, -vca, m. der Kreuzdorn (rhamnus), Medv. (Rok.).
  12. mrtvílọ, n. die Schlafsucht, die Lethargie, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — ( fig.) die Erstarrung, die Erschlaffung, C., Nov., nk.; m. (na literarnem polju), Erj. (Izb. sp.).
  13. mrtvína, f. 1) ein todter Körper, das Aas, Dict., Mur., Cig., Jan., DZ., ZgD.; gnijoče mrtvine, Vrtov. (Km. k.); — 2) = mrtvica, die humuslose Erde, Gor.; — 3) ein liegendes (todtes) Gut, Jan.; — 4) die Begräbnisgebür, C., Z.; — 5) die Heckenkirsche (lonicera), Jan., C.
  14. mrtvínast, adj. scheintodt, V.-Cig.
  15. mrtvı̑nčast, adj. scheintodt, Mur.
  16. mrtvı̑nčək, -čka, m. dem. mrtvinec, scheintodtes Kind, V.-Cig.
  17. mrtvı̑nəc, -nca, m. der Scheintodte, Mur., V.-Cig.
  18. mrtvı̑nka, f. die Scheintodte, Mur., V.-Cig.
  19. mrtvíšče, n. 1) der Richtplatz, Guts., Cig.; — 2) das Leichenfeld, Jan.; — 3) der Friedhof, Jan., SlGosp.- C.
  20. mrtvíti, -ím, vb. impf. 1) abtödten, kasteien, Cig., C., ZgD.; svoje hudobne želje m., Burg.; — m. se, sich abtödten, Cig.; — 2) schwächen, C.; danes me mrzlica že ni tresla, samo mrtvila me je, Notr.- Erj. (Torb.).
  21. mrtvljénje, n. das Abtödten, C.
  22. mrtvóba, f. die Lethargie, C.
  23. mrtvonǫ̑səc, -sca, m. der Todtenträger, Jan. (H.).
  24. mrtvoroję́nəc, -nca, m. der Todtgeborene, SlN.
  25. mrtvọ̑st, f. 1) die Leblosigkeit, Cig.; — 2) die Empfindungslosigkeit: m. v ledju, die Kreuzlähme, C.; — 3) die Trägheit, C.
  26. mrtvoùd, -úda, m. der Schlagfluss, C., nk.; mrtvoud ga je zadel, er ist vom Schlage gerührt worden, nk.; ( nav. mrtud, mrtvud).
  27. mrtvoúdast, adj. schlagartig, (-tud-) Cig.
  28. mrtvoúdən, -dna, adj. gliederlahm, gichtbrüchig, Jan., C.; gelähmt, Navr. (Spom.), (-tuden) Cig., Jan.
  29. mrtvoȗdnica, f. der Schlagfluss, C., (-tud-) Mur., Cig.
  30. mrtvoȗdnik, m. der Paralytiker, Levst. (Pril.), (-tud-) Cig.
  31. mrtvoúdnost, f. die Lähmung, Jan., Cig. (T.), DZ.; (-tvud-) Mur., Cig.
  32. mrtvúd, m. = mrtvoud, Cig., Jan., Mik.
  33. mŕva, f. 1) ein Bisschen; m. moke, soli, kruha; m. časa, ein Weilchen, ein Augenblick, Cig., C.; mrva do mrve, gänzlich, C.; mrve = senen drobir, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); mrve, die Sägespäne, Bolc- Erj. (Torb.); — 2) das Heu, Mur., Cig., C., Kr.; — 3) ovčje ime: majhna in drobna ovca, Kanin- Erj. (Torb.).
  34. mŕvica, f. dem. mrva; das Bisschen.
  35. mrvíčiti, -ı̑čim, vb. impf. 1) bröckeln, verkrümeln, Jan. (H.); stückchenweise essen, Jan. (H.); — 2) mrviči = mršči ( prim. mrščati), Vod. (Izb. sp.).
  36. mrvíkati, -am, vb. impf. stückchenweise essen, Jan. (H.).
  37. mrvína, f. = drobtina, Kras- Erj. (Torb.).
  38. mrvíti, -ím, vb. impf. bröckeln; kruh m.; — m. se, bröckeln ( intr.).
  39. mrvljénje, n. das Bröckeln.
  40. mrvljìv, -íva, adj. bröselig, krümelig, Jan. (H.).
  41. mȓvnat, adj. = senen: mrvnate grablje, Svet. (Rok.).
  42. mȓvnjak, m. strm rob, koder se mrva za ovce kosi, Poh.
  43. mȓzličav, adj. mit Fieber behaftet, fieberkrank.
  44. mrzljìv, -íva, adj. 1) = mrzek, ekelhaft, widrig, C.; — 2) verdrießlich, Mur.; ungehalten, Guts.- Cig.
  45. mrzljı̑vəc, -vca, m. der Sauertopf, Mur.
  46. mrzljı̑vka, f. ein verdrießliches Weib, Mur.
  47. mrzljívost, f. 1) die Lauigkeit, die Trägheit, C.; — 2) die Verdrießlichkeit, Guts., Mur., Cig.
  48. múcevəc, -vca, m. der Palmbusch, Jarn., Mur., Cig.
  49. mȗckovəc, -vca, m. die Sahlweide (salix caprea), Cig.
  50. mučę̑nstvọ, n. das Märtyrerthum, Mur., Cig.; (moč-), ogr.- C.; venec mučenstva, die Märtyrerkrone, Erj. (Izb. sp.).
  51. mučı̑təv, -tve, f. das Martern, Jan. (H.).
  52. mučı̑tva, f. das Martern, (moč-) ogr.- C.
  53. mučı̑vəc, -vca, m. der Quäler, Cig., Jan.
  54. mučı̑vka, f. die Quälerin, Cig., Jan.
  55. mudı̑vəc, -vca, m. der aufhält, Valj. (Rad).
  56. mudljàv, -áva, adj. säumig, langsam, saumselig, Mur., Št.- Cig., Jan., C., Danj.- Mik., Nov.
  57. mudljávost, f. die Säumigkeit, die Saumseligkeit, Mur., Št.- Cig.
  58. mudljìv, -íva, adj. säumig, langsam, Mur., Cig., Jan., C., Levst. (Pril.).
  59. mudljı̑vəc, -vca, m. der Säumige, Cig., C., DZkr.
  60. mudljı̑vka, f. die Säumige, Cig., C.
  61. mudljívost, f. die Säumigkeit, die Saumseligkeit, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Pril.).
  62. múhav, adj. grillenhaft, Cig., Jan., Zora; — schalkhaft, schelmisch, Cig.; pfiffig, boshaft, C.
  63. múhavəc, -vca, m. 1) der Grillenhafte, der Grillenfänger, Mur., Cig., Jan.; der Pedant, Cig.; — 2) ein pfiffiger Schelm, C.
  64. múhavnik, m. = muhavec (?): 1) muhavnike delati iz koga, = norce delati; posmehovali so se jim, so šeme — ali govoriti po današnje — muhavnike ("múhovnike") iz njih delali, ki jim pameti manjka, Ravn.- Valj. (Rad).
  65. mȗhičav, adj. proso je muhičavo, t. j. nima dobrega zrnja, BlKr.; — prim. muhič.
  66. 1. múhljav, adj. schlau, listig, Št.- Cig., Jan., SlGor.- C.
  67. 2. muhljàv, -áva, adj. säumig, Mur., Jan., ogr.- C., Danj.- Mik.; — pogl. mudljav.
  68. múhljavəc, -vca, m. der Schlaue, der Arglistige, C.
  69. muholòv, -lǫ́va, m. = muholovec, Cig.
  70. muholǫ̑vəc, -vca, m. der Fliegenschnapper (muscicapa), C.
  71. muholǫ̑vka, f. die Venusfliegenfalle (dionaea muscipula), Tuš. (R.).
  72. muhovȃnje, n. die Grillenfängerei, Mur., Cig.
  73. muhováti, -ȗjem, vb. impf. Grillen haben, Grillen fangen, Mur., Cig.
  74. múhovčək, -čka, m. der Fliegenfänger (muscicapa), Levst. (Nauk), Ljub.
  75. múhovəc, -vca, m. neka trta, Jarenina ( Št.)- Erj. (Torb.); die Fliegentraube, grüner Kanigl, (-avec) Trumm.
  76. múhovica, f. = penica, die Grasmücke, Ahac., (-avica) Guts.- Cig., Mur., C.
  77. muhovítən, -tna, adj. grillenhaft, C.
  78. múhovka, f. die Grasmücke, C.
  79. múhovnik, m. 1) der Fliegenwedel; — 2) die Fliegenblume, die Geilwurz (orchis bifolia), Cig., Jan.; — das Zweiblatt (listera), C., Medv. (Rok.); — 3) die Vogeltraube, Vrtov. (Vin.).
  80. múhovnjak, m. der Fliegenwedel, C.
  81. mȗhvič, m. das Borstengras (setaria viridis, s. verticillata), Goriška ok., Kras, Ist.- Erj. (Torb.), Štrek.
  82. mújav, adj. m. človek, kateremu so gornje ustnice razklane ali izjedene, (mit Hasenlippen), jvzhŠt.; — prim. mojast.
  83. múkavəc, -vca, m. die Unke (bombinator igneus), Tolm.- Erj. (Torb.); — severnoamerikanski m., der Ochsenfrosch (rana mugiens), Erj. (Ž.).
  84. muljȃtəv, -tve, f. das Abbrechen der unnützen Rebensprossen, C.; das Ausjäten oder Aushacken des Grases und Unkrautes in Weingärten, Cig.
  85. múljav, adj. = mulast, C.
  86. muljȃva, f. 1) abgestreiftes Laub, Z.; das Laubfutter, C.; — 2) = namuljena mlada trava, Lašče- Levst. (M.); das Jätgras, Cig., Jan., C.; grünes Futter, Jan.; tečna m., Zv.; Srnica mlada, nedolžna se pase, Kder v senci mehka muljava rase, Levst. (Zb. sp.); — 3) der Grasplatz, die Weide, Cig., Jan., C.; z drobnico so odete muljave, Ravn.; — 4) der Knöterich (polygonum), Cig., Jan., C.; prim. 2. moljava.
  87. muljìv, -íva, adj. schmeichlerisch, C.
  88. muràv, -áva, adj. schmollend, eine düstere Miene machend, GBrda; — prim. mureti.
  89. murȃva, f. 1) mehka trava, rastoča okolo hiš in ob cestah, C., Kras, Tolm.- Erj. (Torb.), Gor.; — der Rasenplatz, Jan., Gor.; (tudi: múrava, Jan., KrGora); — 2) feines, dunkelgrünes Raygras, (morȃva) Štrek.; — 3) mȗrava, der Wiesenbocksbart (tragopogon pratensis), Ben.- Erj. (Torb.).
  90. murȃvəc, -vca, m. der Schmollende, GBrda.
  91. murȃvica, f. dem. murava, junges Gras, Bolc- C.
  92. 1. muravína, f. = murava 1), C.
  93. 2. murȃvina, f. neka trta: rother Portugieser, Trumm., jvzhŠt.; — prim. mavrovina.
  94. muravíšče, n. ein schöner, grüner Rasenplatz, C.
  95. murȃvka, f. das Bergwohlverleih (arnica montana), (moravka, po Brekerfeldu), Erj. (Torb.).
  96. mȗrva, f. die Maulbeere, der Maulbeerbaum (morus); — prim. stvn. murberi, lat. morum, Mik. (Et.).
  97. murvẹ̑jka, f. neko jabolko, Brkini- Erj. (Torb.).
  98. mȗrvən, -vna, adj. Maulbeer-; murvno drevo.
  99. múrvov, adj. Maulbeer-: murvova drevesa, Dalm.
  100. múrvovka, f. neka hruška, Ip.- Erj. (Torb.).

   12.601 12.701 12.801 12.901 13.001 13.101 13.201 13.301 13.401 13.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA