Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (1.301-1.400)

  1. vijákast, adj. schraubenförmig, Jan. (H.).
  2. vijȃłnik, m. = štritof 3), C.
  3. vijálọ, n. der Garnbaum der Weber, C.
  4. víjanje, n. das Heulen, Habd.- Mik.
  5. víjati, -am, vb. impf. = viti, winden, Mur., Št.- Cig., vzhŠt.- C.
  6. vijátina, f. = pletenina: košek, verbas ali druga v., Vod. (Izb. sp.).
  7. vijeglȃvka, f. der Wendehals (junx torquilla), (vijogl-) Cig., Jan., ogr.- Mik., C., Erj. (Z.), Levst. (Nauk).
  8. viję́nəc, -nca, m. = venec, Jap. (Sv. p.), Škrinj., Valj. (Rad).
  9. vijǫ̑la, f. = vijolica, Guts., Mur., Cig., Jan.
  10. vijǫ̑lica, f. das Veilchen; dišeča v., das Märzveilchen (viola odorata), rumene vijolice = šebenik, der Goldlack, der gelbe Feigel (cheiranthus cheiri), Tuš. (R.).
  11. vijǫ̑ličar, -rja, m. der Veilchenapfel, Cig.
  12. vijǫ̑ličast, adj. veilchenblau, violett.
  13. vijǫ̑ličən, -čna, adj. 1) Veilchen-; — 2) veilchenblau, violett.
  14. vijúgast, adj. sich schlängelnd, C.
  15. vijúgati se, -am se, vb. impf. sich schlängeln: potočič se vijuga, Mik.
  16. vijúgavica, f. eine geschlängelte Linie, die Serpentine, h. t.- Cig. (T.), DZ.
  17. vı̑k, m. = vika, Let., Bes.
  18. víka, f. das Geschrei, Mik., kajk.- Valj. (Rad), nk.
  19. vikáč, m. = kričač, Valj. (Rad).
  20. 1. víkanje, n. das Ihrzen.
  21. 2. víkanje, n. das Schreien, C.
  22. vikár, -rja, m. namestnik, der Vicar.
  23. vikȃrstvọ, n. das Vicariat.
  24. 1. víkati, -kam, -čem, vb. impf. ihrzen; mlajši ljudje starejše vičejo.
  25. 2. víkati, -kam, -čem, vb. impf. schreien, C., Levst. (M.), kajk.- Valj. (Rad).
  26. víkica, f. der Bergfink, der Mistfink (fringilla montifringilla), Mur., Jan.- Cig., Frey. (F.).
  27. víkniti, vı̑knem, vb. pf. aufschreien, rufen, LjZv., Vrt., Zora, SlN.
  28. vı̑kšati, -am, vb. impf. = višati, höher stellen, erhöhen.
  29. vı̑kši, adj. compar. = višji.
  30. 1. víla, f. bajeslovno bitje (die Nymphe), Habd.- Mik., Cig., BlKr.- M., nk.
  31. 2. vīla, f. selski dvorec, die Villa.
  32. vílahən, -hna, m. = lelahen, Mur., kajk.- Valj. (Rad).
  33. vilȃnka, f. die Meise (parus), M., C.
  34. vı̑lar, -rja, m. der Gabelmacher, Cig., Jan.
  35. vílast, adj. gabelförmig, gegabelt.
  36. viláš, m. = vol z vilastimi rogovi, BlKr.
  37. vílaž, m. = pomlad, C., Mik.; — prim. vilažati.
  38. vilážati, -am, vb. impf. ad vilesti; herauskommen, Zilj., C.; solnce vilaža, die Sonne geht auf, C.; — prim. vilesti.
  39. víle, f. pl. die Gabel; gnojne, senene vile.
  40. vı̑ləc, -lca, m. der Zauberer, Mik., C.
  41. vilẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. = izlesti, Zilj.- M., C., Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); (o solncu, mesecu), C.
  42. vı̑lež, m. = rog (v uganki): štirje noseži, dva vileža, dva videža, dva slišeža, štirje streljajo, eden pometa t. j. krava, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  43. vilẹ̑žaj, m. 1) der Aufgang der Sonne, des Mondes, C.; — 2) der Frühling (viležej), Rez.- Cig., Jan., C.; — 3) Ostern, C.
  44. vílice, f. pl. dem. vile; 1) die Gabel, die Essgabel; — glasbene v., die Stimmgabel, Cig. (T.); — 2) das Gabelbein ( zool.), Cig. (T.); — 3) die Rebenranke, Cig., C.; iti v vilice, Ranken treiben, ranken, Cig.; — šlo bode v vilice, es wird nichts daraus, C.; — 4) der Storchschnabel (geranium columbinum), Kras- Erj. (Torb.).
  45. víličar, -rja, m. der Essgabelmacher, Cig., Jan., C.
  46. víličast, adj. 1) gabelförmig; — 2) rankig, Cig.
  47. víličenje, n. die Gabelung, die Bifurcation, Cig. (T.), Jes.
  48. víličice, f. pl. dem. vilice; 1) eine kleine Gabel; — 2) die Rebenranke, Jap.- C.
  49. víličišče, n. das Essgabelheft, C.
  50. víličiti se, -im se, vb. impf. sich gabeln: reka se viliči, Cig. (T.).
  51. víličnik, m. = viličnjak, Mur.
  52. víličnjak, m. das Essgabelbehältnis, Mur.
  53. vílinji, adj. = vilinski, Jan. (H.).
  54. vílinski, adj. nach Art der Vila, Prip.- Mik.; vilinski kralj, Prip.- Mik.
  55. vílišče, n. der Stiel einer Heugabel, Mistgabel u. dgl., Cig.
  56. víliti se, vı̑lim se, vb. impf. = viličiti se, Cig. (T.).
  57. vı̑lja, f. die Vigilie: velikonočna v., der Osterabend, Cig.; — das Todtenamt, Štrek.; nav. pl. vilje, die Vigilien, das Todtenamt, V.-Cig.; — prim. bilje.
  58. vı̑łnica, f. = enoletna ovca, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.).
  59. vı̑łnik, m. ein Zweig, der zur Heugabel taugt, V.-Cig.; — der Stiel der Mistgabel, Dol.
  60. vilovína, f. neka bolezen: der Weichselzopf (plica polonica), kajk.- Cig.
  61. vilovı̑t, adj. vilenhaft: vilovit konj, Prip.- Mik.
  62. vílovski, adj. Vilen-, Prip.- Mik.
  63. vı̑mčək, -čka, m. 1) = vimence, Dol.; — 2) die Sockenblume (epimedium alpinum), C., Erj. (Torb.).
  64. vı̑mčič, m. 1) = vimence, Jan., C.; — 2) der Ölpresssack, C.; — 3) der Günsel (ajuga reptans), Lembah ( Št.)- Erj. (Torb.).
  65. víme, -ena, n. das Euter.
  66. vímenat, adj. großeuterig, Mur., Cig., Jan.; vimenata krava, Ig (Dol.).
  67. vímence, n. dem. vime; das Euterchen.
  68. vímenci, m. pl. eine große weibliche Brust, C.
  69. vímenice, f. pl. die Kuhblattern, die Schutzblattern, Cig., C.
  70. vimenják, m. = mušnik, das Breitkölbchen (platanthera), C.
  71. vimenjáti, -ȃm, vb. impf. volle Euter bekommen: krava vimenja (vimnja), Mur.
  72. vímič, m. das Euterchen, C.
  73. vimljáti, -ȃm, vb. impf. = vimenjati, Jarn., C.
  74. vìn, adv. = vendar, doch: to pa vin ne bo res, Dol.- Levst. (M.).
  75. 1. vinár, -rja, m. der Weinbauer, LjZv.; tudi: der Weinhändler, C.
  76. 2. vı̑nar, -rja, m. der Wienerpfennig, Mik.; brez vinarja ni goldinarja, Npreg.- Jan. (Slovn.); der Heller, das Scherflein; do zadnjega vinarja poplačati; — iz nem. Wiener(geld), Mik.
  77. 1. vinárski, adj. Weinbau-, Weinhandel-, nk.; vinarska šola, zadruga, vinarsko društvo, nk.
  78. 2. vı̑narski, adj. Pfennig-, Heller-; — vinarsko zelje, das Pfennigkraut (lysimachia nummularia), Cig., C.
  79. vinȃrstvọ, n. = vinstvo, der Weinbau, die Weincultur, nk.; der Weinhandel, nk.
  80. víncar, -rja, m. der Winzer; — iz nem.
  81. víncarica, f. die Winzerin.
  82. víncarski, adj. Winzer-.
  83. víncarstvọ, n. die Winzerschaft, das Winzerthum.
  84. vínce, n. dem. vino; der Wein; zlato vince.
  85. vínčəce, n. dem. vince.
  86. vı̑nčək, -čka, m. = vince.
  87. vı̑nəc, -nca, m. der Monat October, Cig.
  88. 1. vı̑nək, -nka, m. der Bug, die Krümmung, Jan., C., Valj. (Rad); v vinke tekati = sem in tja tekati, C.; — der Umweg, Guts.- Cig., Jan.; — der Umschweif, der Kunstgriff, Cig., Jan., C.; — prim. ovinek.
  89. 2. vı̑nək, -nka, m. 1) die Weingrille, V.-Cig.; — 2) ženiti se na sam vinek ( t. j. na sam vinograd), Levst. (Zb. sp.).
  90. vìni, conj. ( adv.) = vendar, doch: ali ti si vini moj glas uslišal, Trub.; da so vini otroci božji, Trub.; ali ste vini ("bini") prišli? Zilj.- Jarn. (Rok.).
  91. viníca, f. 1) der Weinkeller, C.; — 2) vínica, neko jabolko, C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — die Weinbirne, die Mostbirne, Jarn.- M., Jan., C., Burg. (Rok.), Gor.
  92. víničar, -rja, m., nk., nam. vincar.
  93. viníčevina, f. = vinika, Št.; die blaue Vogeltraube, Trumm.
  94. viníčiti se, -ı̑čim se, vb. impf. nach der wilden Weinrebe ausarten, trs se viniči, die Rebe macht kleine Beeren, Cig.
  95. vinı̑čje, n. coll. 1) wilde Weinreben, M., Valj. (Rad); — 2) die Rebenschösslinge, die abgeschnitten werden, das Rebenholz, ogr.- C.
  96. vinı̑čka, f. der Rebensprössling, ogr.- C.
  97. viníka, f. 1) die wilde Weinrebe (vitis labrusca); — 2) der Rebenschössling, die Rebe, Goriš., ogr.- C.; — 3) neko jabolko, C.
  98. viníkovina, f. = vinika.
  99. vìnir, conj. = vendar, doch, Trub.
  100. víniti, vı̑nem, vb. pf. = izviniti, verrenken, Mur., Cig.

   801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA