Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (12.901-13.000)

  1. mołvljáti, -ȃm, vb. impf. murren, ogr.- C.
  2. mołvljìv, -íva, adj. mürrisch, ogr.- C.
  3. mołvljívost, f. der Murrsinn, ogr.- C.
  4. mółzav, -ava, adj. = molzen, milchend: molzava krava, Jurč.
  5. mọ̑ngavəc, -vca, m. der Manger, Cig., Jan.
  6. mǫ̑ravəc, -vca, m. der Zwinger, der Nöthiger, Cig., Valj. (Rad).
  7. morȃvščica, f. die Schale, (-šica) Mur., V.-Cig.; torilo ali m., Ravn. (Abc.).
  8. morčevína, f. zadnja gosta mast, ki se dobiva, kadar se oljke maste, ( it. morcia, morchia, die Oelhefen), GBrda- Erj. (Torb.).
  9. morgovȃnje, n. das Gemurre, Valj. (Rad).
  10. morgováti, -ȗjem, vb. impf. murren, brummen, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  11. morı̑təv, -tve, f. das Morden, der Mord, Jarn., Cig., C., Ravn.- Valj. (Rad).
  12. morı̑vəc, -vca, m. der Mörder, Cig., Jan., nk.
  13. morı̑vka, f. die Mörderin, Cig., Jan., nk.
  14. morı̑vski, adj. mörderisch, Mord-, Cig., Jan.
  15. morı̑vstvọ, n. die Mörderei, Cig.
  16. morjeplǫ̑vstvọ, n. die Seeschiffahrt, Vest.
  17. morjevìd, -vída, m. die Seekarte, Jan., Cig. (T.).
  18. morjevládən, -dna, adj. meerbeherrschend, Cig.
  19. mornȃrstvọ, n. 1) das Seewesen, Cig., Jan., nk.; — die Nautik, Nov.- C.; — der Seedienst, Cig., Jan.; — 2) die Seemannschaft, Cig., Jan.; — die Marine, Nov.- C.
  20. morva, f., Mur., Nov., C., pogl. murva.
  21. mǫ̑slavəc, -vca, m. neka vinska trta, C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.); der Mosler, Trumm.
  22. moslavína, f. neka vinska trta, Selnica ( Št.)- Erj. (Torb.); — prim. moslavec.
  23. mostovína, f. 1) = mostnina, Mur., Cig., Jan., DZ., Levst. (Zb. sp.), Dol.; — 2) pl. mostovine, die Pfahlbauten, Cig. (T.).
  24. mostovı̑nar, -rja, m. = mostninar, Mur., Cig., Jan.
  25. mostovníca, f. die Brückenwage, Cig., DZ.; = tehtnica mostovnica, Cig. (T.), Levst. (Nauk); m. s kazavcem, die Zeigerbrückenwage, DZ.
  26. mọ̑stovž, m. der Gang, die Gallerie, der Corridor, Mur., Cig., Jan.; der Säulengang: po mostovžu se sprehajati, Ravn.- Valj. (Rad); — das Vorhaus, C.; — der Balkon, Cig., Jan.; ein gangähnliches Gerüst, Z., Zora; — prim. mušovž.
  27. moščjákov, adj. Bisam-, Jan.
  28. moškováti se, -ȗjem se, vb. impf. stolz sein, prahlen: m. se s čim, Gor.
  29. moštováti, -ȗjem, vb. impf., Mur., Cig., Škrinj., Bes.; pogl. maščevati.
  30. moštvọ̀, -à, n. 1) die Mannheit; m. komu vzeti; (skopljen človek), kateremu je bilo moštvo potrto, Jap.; — 2) die Mannhaftigkeit, männlicher Sinn; ni več moštva na svetu; ta kupec moštva ne drži, dieser Kaufmann ist nicht Mann von Wort, Mur., C.; na moštvo denarja posoditi, jvzhŠt.; — der Muth, die Herzhaftigkeit, Cig., Jan., M.; z velikim moštvom kaj povedati, Glas.; — 3) das Mannsbild, Guts., Mur., Jan.; vredno m., braver Kerl, Guts.; — 4) coll. die Männer, Jan.; die Mannschaft, Cig., Jan., C., nk.; žandarmsko m., DZ.
  31. mōšusov, adj. Moschus-; mošusova zel, die Gauklerblume (mimulus), Tuš. (B.).
  32. motȃvəc, -vca, m. der Weifer, Cig., Jan., M.
  33. motȃvhati se, -am se, vb. impf. = nerodno motati se kod, Svet. (Rok.).
  34. motȃvka, f. die Weiferin, Cig., M.
  35. motīv, m. povod, der Grund, das Motiv.
  36. motı̑vəc, -vca, m. der Störer, der Verwirrer, Mur., Cig.
  37. motljìv, -íva, adj. störend: motljiva svetloba, Žnid.; (tudi: mǫ́tljiv: beirrend: hudoba motljiva, C.).
  38. motnjȃva, f. die Störung, C.
  39. motoglàv, -gláva, adj. schwindelig: motoglave ovce, C.
  40. motoglȃvka, f. neka trava, od katere so ovce motoglave, C.
  41. motoháviti se, -ȃvim se, vb. impf. sich hin und her zerren: motohavijo se, kadar se mečejo, Dol.
  42. motǫ́včək, -čka, m. der Quirl, Sv. Peter- Erj. (Torb.).
  43. motǫ́včkast, adj. quirlförmig, Cig.
  44. motovídlọ, n., Zilj.- Kres, pogl. motovilo.
  45. motovı̑lar, -rja, m. der Herumstreicher, Jan.
  46. motovílast, adj. = neroden, ungeschickt, Dol.; aberwitzig, närrisch, thöricht, Dict., Cig., Jan.
  47. motovíłce, n. dem. motovilo; kleine Garnhaspel, M., Dol.; — das Seilerrad, V.-Cig.
  48. motovı̑łəc, -łca, m. 1) neko orodje za vez v vinogradu, Ščav.- C.; — 2) der Rapunzelsalat (valerianella), Cig., Jan., M., C., Tuš. (B.); — 3) = metulj, pogl. motoviljec.
  49. motovíłən, -łna, adj. Haspel-.
  50. motovı̑lež, m. ungeschickter Mensch, Cig., Jan., M.
  51. motovíliti, -ı̑lim, vb. impf. 1) sich hin und her bewegen; pijanec motovili po poti, Polj.; — herumstreifen, Jan.; — kreisen: žrjavi motovilijo, Ravn.- C.; — 2) m. se, sich ungeschickt drehen oder bewegen, Cig., Jan., C.; herumstreifen, Jan.; — po glavi se mi motovili, ich bin taumelig, Blc.-C.
  52. motovı̑ljčək, -čka, m. dem. motoviljec, Gor.
  53. motovı̑ljəc, -ljca, m. = metulj, Notr., Gor.- Cig., Jan.
  54. motovı̑łka, f. die Strähne, C.
  55. motovı̑łnica, f. die Haspel: m. za svilo, C.
  56. motovílọ, n. 1) die Haspel: entweder ein Stab mit Querstäben an den Enden, oder ein um eine Achse bewegliches Kreuz: m. z motorogami, die Kreuzhaspel, C., Cig. (T.); tkalsko m., das Zettelrad am Webestuhle, Cig.; — z motovilom streliti = einen dummen Streich begehen, Cig., Jan.; motovilo v torbo tlačiti, etwas Ungeschicktes vornehmen, Lašče- Levst. (Rok.), Z.; — 2) psovka nerodnemu človeku: ti motovilo nerodno! Lašče- Levst. (Rok.).
  57. motǫ̑vsati, -am, vb. impf. 1) = motati, abhaspeln, M., C.; — 2) m. se, wetzend sich drehen, wetzen, M.
  58. motrı̑vəc, -vca, m. der Beobachter, C.; — prim. motriti.
  59. motúljav, adj. = metuljav: motuljava ovca, SlGradec- C.
  60. mǫ̑tva, f. die Turbine, Cig. (T.), DZ.; — hs.
  61. motvòz, -vǫ́za, m. die Schnur; pos. die Spinnradschnur; motvozi zopet zasučejo lična kolesa, Jurč.; — der Spagat, vzhŠt., nk.
  62. motvǫ̑zar, -rja, m. der Schnurmacher, Cig.
  63. motvǫ̑zəc, -zca, m. dem. motvoz; kleines, dünnes Strickchen oder Schnürchen, C.
  64. movje, * n. coll. bajeslovna bitja, duše nekrščenih otrok, v podobi ptičev po noči letajoče, Pjk. (Črt. 107.); (movje, m. pl., C.); — prim. mavje, navje.
  65. movrič, m., pogl. mavrič.
  66. movrin, m., pogl. mavrin.
  67. mǫ̑vžar, -rja, m. = možnar, der Mörser, Jan., Rož.- Kres.
  68. mọ́zgav, adj. markig: najboljše mozgave kosti, Dalm.
  69. mọ̑zgov, adj. Mark-, Cig.; mozgovo živčje = mozgovi živci, das Centralnervensystem, Cig. (T.).
  70. mozgovína, f. die Marksubstanz, Cig. (T.); ( rus.).
  71. mozgovı̑t, adj. markig, SlN.- C.
  72. mọ̑zgovje, n. das Gehirnmark, ogr.- C.
  73. mọ̑zgovnica, f. das Markgefäß, Cig.
  74. mozgovŕtati, -vȓtam, vb. impf. = 2. mozgati, spintisieren, grübeln, Jan. (H.).
  75. mozgovȓtəc, -tca, m. der Spintisierer, der Grübler, Jan. (H.).
  76. možȃštvọ, n. die Mannhaftigkeit.
  77. možávati, -am, vb. impf. = po moško se vesti, trdnih, moških besedi biti, GBrda.
  78. možemǫ̑rstvọ, n. der Männermord, Cig.
  79. moževáti, -ȗjem, vb. impf. 1) sich als Mann benehmen, mannhaft auftreten, imponieren, paradieren, Jan., C., Navr. (Let., Kop. sp.); — ernste Reden führen, berathschlagen (von Männern), Gor.; župan možuje s soseščani, Zv.; — 2) sich brüsten, prahlen, stolz sein, Mik., Jan.; — 3) sich wohlergehen lassen, Cig.; možuje = dobro se mu godi, Cig.
  80. možę́vən, -vna, adj. Mannes-: moževna starost, Danj. (Posv. p.); — mannhaft, Mur., C.
  81. moževína, f. das Verlangen nach einem Manne: m. jo prime, Gor.
  82. moževítən, -tna, adj. mannhaft, Guts.
  83. moževı̑tost, f. die Mannhaftigkeit, Guts.- Cig., Zora.
  84. moževka, f. die Männin, Jarn.; le-ta bo moževka imenovana, zakaj ona je od moža vzeta, Jap. (Sv. p.).
  85. možę́vnost, f. die Mannhaftigkeit, Mur.
  86. možganovína, f. die Gehirnsubstanz, Cig.
  87. možíkavəc, -vca, m. das Männlein ( zaničlj.), Levst. (Rok.).
  88. možı̑təv, -tve, f. die Heirat (von Seite des Weibes); za možitev biti, heiratsfähig sein.
  89. možı̑tva, f. = možitev.
  90. možovš, m., Skal.- Let., pogl. mušovš.
  91. mračljìv, -íva, adj., Mur., pogl. mračen.
  92. mračnjȃštvọ, n. geistige Finsternis, der Obscurantismus, Cig., nk.
  93. mrakovı̑t, adj. dunkel, düster, finster, Cig. (T.), Vrt.
  94. mrȃv, -ı̑, f. = mravlja, Mur., Jan.
  95. mrȃv, m. = mravlja, Cig. (?), Prip.- Mik., Vod. (Izb. sp.).
  96. mrȃvəc, -vca, m. = mravlja, C.
  97. mravı̑nčevka, f. die weibliche Ameise, Lašče- Levst. (M.).
  98. mravı̑nčji, adj. Ameisen-, Lašče- Levst. (M.).
  99. mravı̑nəc, -nca, m. 1) = mravlja, Jan., Lašče- Levst. (M.); pos. das Ameisenmännchen, Levst. (Beč.); — 2) pl. udni mravinci, das kribbelnde Gefühl beim Einschlafen der Glieder, C.
  100. mravı̑nka, f. das Ameisenweibchen: mravinke se leteče shajajo z mravinci, Levst. (Beč.).

   12.401 12.501 12.601 12.701 12.801 12.901 13.001 13.101 13.201 13.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA