v (12.801-12.900)

12801. močvírast, adj. sumpficht; — sumpfig, Kras- M.
12802. močvírəc, -rca, m. der Sumpfbewohner, Nov.
12803. močvírən, -rna, adj. Moor-, sumpfig.
12804. močvı̑rje, n. coll. der Morast, das Moorland.
12805. močvı̑rnat, adj. sumpfig, morastig.
12806. močvı̑rnica, f. 1) das Moorwasser; — 2) = močvirnik, der Sumpfvogel, Jan.
12807. močvı̑rnik, m. močvirniki, die Sumpfvögel (grallatores), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
12808. močvírnost, f. die Sumpfigkeit.
12809. močvírski, adj. Morast-, Moor-.
12810. modovína, f. die Hodenmasse, Cig.
12811. modrásov, adj. m. hlapec = kačji pastir, SlN.
12812. modrásovəc, -vca, m. der Seidelbast, der Kellerhals (daphne mezereum), Na Čavnu- Erj. (Torb.).
12813. modrásovski, adj. = modrasji: m. strup, Dalm.
12814. modràv, -áva, adj. halbverschnitten, Jan. (H.).
12815. modrȃva, f. das Blau, Blc.-C.
12816. modrȃvəc, -vca, m. der Halbcastrierte, Jan. (H.); der Halbhengst, Št.; — prim. dravec, mendravec.
12817. modrı̑vəc, -vca, m. der Bläuer, Cig.
12818. modrocvẹ́tən, -tna, adj. blaugeblümt, Cig.
12819. modroglàv, -gláva, adj. blauköpfig, Cig.
12820. modroglȃvəc, -vca, m. der Weisheitskrämer, M.
12821. modroglȃvka, f. die Weisheitskrämerin, M.
12822. modrokŕvən, -vna, adj. von blauem Blute, nk.
12823. modrosìv, -síva, adj. blaugrau, Cig.
12824. modroslǫ̑vəc, -vca, m. der Philosoph, Cig., Jan., C., nk.; — der Hörer der philosophischen Facultät, nk.
12825. modroslǫ́vən, adj. philosophisch, Jan., nk.
12826. modroslǫ̑vje, n. die Philosophie, Jan., nk.
12827. modroslǫ̑vstvọ, n. = modroslovje, C.
12828. modrostljìv, -íva, adj. weisheitsvoll, weislich, Mur., Jan.
12829. modrovȃnje, n. das Philosophieren; das Klügeln; — m. o politiki, die Kannegießerei.
12830. modrováti, -ȗjem, vb. impf. 1) philosophieren; — klügeln, den Weisen spielen, Mur., Cig., Jan.; — 2) witzigen, C.
12831. modrovȃvəc, -vca, m. der Klügler, Mur., Cig., Jan.; politični m., der Kannegießer, Jan.
12832. modrovȃvka, f. die Klüglerin, Cig., Jan.
12833. modroznȃnstvọ, n. die Philosophie, Mur., Cig., Jan., nk.
12834. mǫ̑drstvọ, n. die Philosophie, Mur., C.; die Weisheit, Let.
12835. mohǫ́rovica, f. die Steinkohle, Nugla ( Ist.)- Erj. (Torb.).
12836. mǫ̑hovt, m. = mohat: s kumino pripravljen sirček, Savinska dol.
12837. mojstrı̑vəc, -vca, m. der Meisterer, Cig.
12838. mǫ́jstrov, adj. des Meisters; mojstrova, die Meistersfrau.
12839. mojstrováti, -ȗjem, vb. impf. 1) meistern, hofmeistern, Mur., Cig., Jan.; — 2) künsteln, Cig. (T.).
12840. mojstrovȃvəc, -vca, m. der Meisterer, Cig.
12841. mojstrovína, f. 1) das Meistergeld, Mur., Cig.; — 2) das Meisterstück, das Meisterwerk, ogr.- C.
12842. mǫ́jstrovka, f. die Meisterin, Jan., M.
12843. mǫ́jstrovski, adj. Meister-, meisterhaft; ta je bila mojstrovska, das war ein Meisterstreich, Cig.
12844. mǫ́jstrstvọ, n. die Meisterschaft, Cig., Jan., Cig. (T.).
12845. mǫ̑karstvọ, n. der Mehlhandel.
12846. mǫ́kav, adj. mehlig; mokava hruška, Valj. (Rad).
12847. mǫ́kavka, f. neka mokava hruška, Valj. (Rad), Gor.
12848. mokosẹ̀v, -sẹ́va, m. = mokosevka, C.
12849. mokosẹ̑vka, f. = pustolka, der Thurmfalke (Wannenweher, Wiegweihe, Windwachel, falco tinnunculus), Št.- Cig., Jan., Mik., Celje- C.
12850. mokováti, -ȗjem, vb. impf. mehlig werden (o zrnju), C.
12851. mǫ́kovəc, -vca, m. der Mehlbeerbaum, die Mehlbirne (sorbus aria), Cig., Jan., C., Josch, Robič ( Nkol.).
12852. mǫ́kovica, f. = mokovec, C.
12853. mokovı̑t, adj. mehlreich, Jan.
12854. mǫ́kovje, n. coll. Mehlbeerbäume, Jarn., Cig.
12855. mǫ́kovnica, f. 1) neka hruška, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — die Speckbirne, C.; — 2) = mokovec, der Mehlbeerbaum (sorbus aria), Nov.- C.
12856. mǫ́kovščina, f. = mokovje, C.
12857. mokrȃvən, -vna, adj. sumpfig, im Sumpfe gewachsen: mokravna trava, Mariborska ok.- C.
12858. mokrovína, f. = mokrina, Cig., Jan.
12859. mokrovı̑t, adj. feucht, C.
12860. molȃvar, -rja, m. der Drache, tudi: kratek in debel modras, "kakor bi mačku noge odsekal" (morebiti kaka breja samica), Koblja Glava (Kras)- Erj. (Torb.); (moláver, Štrek.); — prim. hs. blavor, nekaka velika kača.
12861. mołčàv, -áva, adj. schweigsam, SlN., Dol.
12862. mołčȃvəc, -vca, m. der Schweiger, Cig.
12863. mołčȃvka, f. die Schweigerin, Cig.
12864. molčę̑vje, n. die Flussblume, das Sonnengold, die Immortelle (helichryson arenarium), Cig., Medv. (Rok.); — prim. molec 2); (mołčę̑vje?).
12865. mołčljìv, -íva, adj. verschwiegen, schweigsam, Jarn., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
12866. mołčljívost, f. die Verschwiegenheit, Mur., Cig.
12867. moledkováti, -ȗjem, vb. impf. = moledovati, Jurč.
12868. molę̑dovanje, n. zudringliches Bitten.
12869. molę̑dovati, -ujem, (-ovam), vb. impf. zudringlich bitten.
12870. molę̑dovavəc, -vca, m. ein zudringlicher Bitter, Mur., Cig., Jan.
12871. molę̑dovavka, f. eine zudringliche Bitterin, Z.
12872. molę̑dovavski, adj. zudringlich bittend, flehentlich, Mur.
12873. molę̑dva, f. eine zudringlich bittende Person, Mik.
12874. molẹ́vati, -am, vb. impf. zu beten pflegen, Dolenji Zemon ( Notr.)- Erj. (Torb.).
12875. molíhovati, -ujem, vb. impf. unwillig, verdrießlich sein, Mariborska ok.- C.
12876. molı̑təv, -tve, f. das Gebet; — jutrno, večerno molitev opraviti; mašne molitve; na molitvah stati, in den letzten Zügen liegen, Z.
12877. molı̑təvca, f. dem. molitev, das Gebetchen.
12878. molı̑təvən, -təvna, adj. 1) Gebet-; molitevna hiša, (-tovna) Dalm.; molitevne bukvice, (-tovne), Polj.; — 2) kdor rad moli: molitevna ženska, (-tovna) Polj.
12879. molı̑tva, f. = molitev.
12880. molı̑tvar, -rja, m. der Beter, der Betbruder, Cig., ogr.- C.
12881. molı̑tvarica, f. die Betschwester, Cig.; priletna m., Levst. (Zb. sp.).
12882. molitváriti, -ȃrim, vb. impf. frömmelnd beten, Zora.
12883. molı̑tvarnica, f. molilnica, molitvenica, Cig., ogr.- C.
12884. molı̑tvən, -tvəna, adj. 1) = moliteven, Gebet-, Bet-; — 2) gerne betend, ZgD.
12885. molı̑tvənica, f. das Bethaus, Cig., Jan., ogr.- C., Vrt.; — der Betsaal, das Oratorium, ZgD.; samostanska m., Cv.
12886. molı̑tvənik, m. das Gebetbuch, nk.
12887. molitvənják, m. der Betstuhl, SlN.; — der Betschemel, C.
12888. molı̑tvica, f. dem. molitva = molitevca; kozja molitvica: če kdo komu dva klina med prste dene in ga stiska, da kriči kakor koza, uči ga kozjo molitvico, Notr.- Levst. (Rok.); kozje molitvice koga učiti, jemanden zu Paaren treiben, ihn mores lehren.
12889. molitvíšče, n. das Bethaus, ZgD.
12890. molı̑vəc, -vca, m. der Beter, der Anbeter, Cig., Jan.; resnični molivci, Trub.; moji molivci, Dalm.
12891. moljàv, -áva, adj. voll Motten; moljava obleka; moljavo žito, wippelhaftes Getreide, Levst. (Nauk).
12892. 1. moljȃva, f. etwas Emporragendes, die Hervorragung, Mur., V.-Cig., C.
12893. 2. moljȃva, f. der Venusspiegel (specularia speculum), Bodrež na Kanalskem- Erj. (Torb.); — der Vogelknöterich (polygonum aviculare), Cig., Medv. (Rok.); — prim. muljava 4).
12894. moljȃvina, f. der Mottenfraß, Cig., Jan.
12895. moljȃvka, f. der Vogelknöterich (polygonum aviculare), Z.; — prim. 2. moljava.
12896. móljev, adj. Motten-: moljeve izjedine, der Mottenfraß, Cig.
12897. moljìv, -íva, adj. = moljav, C., Z.
12898. mółnjav, adj. = prismojen, etwas dumm, Notr.- Levst. (Rok.); — prim. hs. munjav.
12899. mółviti, -im, vb. impf. murren, brummen, Mur., Danj.- Mik.; (o golobih), ogr.- C.; nedostojno in nerazločno govoriti, vzhŠt.- Raič ( Nkol.); — dumpf tönen, Mur.; Bas mi molvi ("muvi") no mrmra, Danj. (Posv. p.); summen: bečele molvijo ("muvijo"), ogr.- Mik.
12900. mołvljȃnje, n. das Murren, ogr.- C.; (muv-), Mik.

   12.301 12.401 12.501 12.601 12.701 12.801 12.901 13.001 13.101 13.201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani