Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (12.701-12.800)

  1. mlẹ̑karstvọ, n. die Milchwirtschaft, der Milchhandel, Jan., Cig. (T.).
  2. mlẹkopı̑vəc, -vca, m. der Milchtrinker, Dict.
  3. mlẹ́kovəc, -vca, m. 1) der Milchbaum, der Kuhbaum (galactodendron), Tuš. (B.); — 2) der Milchquarz, Erj. (Min.).
  4. mlẹ́kovica, f. die Milchsuppe, C.
  5. mlẹkovína, f. die Milchsteuer, Jan.
  6. mlẹkovı̑t, adj. milchig, milchreich, Jan.
  7. mlẹ̑stva, f. 1) das Melken, C.; — 2) die Biestmilch, bes. die durch Erwärmung dick gewordene Biestmilch, Dol.; pogl. mlezivo.
  8. mlẹ́tavica, f. das Ziehen im Körper vor dem Fieberanfall, Valj. (Rad).
  9. mlẹ̑təv, -tve, f. das Mahlen, Jan.
  10. mlẹ̑tva, f. = mletev, C.; na mletvo prinesti, C.
  11. mlẹ̑tvina, f. 1) das Mahlgeld, Mur., Cig., Jan.; — 2) kar je za mletje, C.
  12. mlẹ̑v, -ı̑, f. das Mahlen, Mur., Jan., Mik., Svet. (Rok.); moka od prve mlevi, das Mehl vom ersten Gange, Cig.; dobra m., Dol.
  13. mlẹ̑v, m. der Bachsand, Cig., Valj. (Rad).
  14. mlẹ̑včən, -čna, adj. mulmig, Cig.
  15. mlẹ̑vəc, -vca, m. der Mahlgast, V.-Cig., Jan.
  16. mlẹ́vən, -vna, adj. Mahl-: mlẹ̑vno blago, die Mahlproducte, DZ.
  17. mlẹ́viti, -im, vb. impf. den Körper hinundherbewegen, hinundherwetzen, ogr.- C.
  18. mlẹ̑vka, f. der Mulm, der Flugsand, der Triebsand, der Bachsand, Cig., Jan., C., Levst. (Močv.); feiner Schotter, C.
  19. mlẹ̑vkast, adj. mulmicht, Cig.
  20. mlẹ̑vski, adj. Mahl-: m. zapis, der Mahlzettel, Cig.
  21. mlẹ̑vščina, f. das Mahlgeld, Mur., Cig., Jan.; mlinar svojo mlevščino dobi, Ravn. (Abc.).
  22. mlẹ́zəv, -zve, f. die Biestmilch, Valj. (Rad).
  23. mlẹ́ziv, adj. čudnega, neprijetnega okusa, omleden (o pijači, jedi, posebno pa o sadju), BlKr.- DSv.
  24. mlẹ́ziva, f. = mlezivo, Cig.
  25. mlẹziváča, f. neka jed iz mleziva, kajk.- Valj. (Rad).
  26. mlẹ́zivina, f. die Biestmilch, Fr.- C.
  27. mlẹ́zivọ, n. die Biestmilch, Soška dol.- Erj. (Torb.), kajk.- Valj. (Rad).
  28. mlẹ́zovina, f. die Biestmilch, jvzhŠt.; (mlezovína, kajk.- Valj. [Rad]).
  29. mlẹ̑zva, f. die Biestmilch, Cig., Jan., BlKr.- Mik., Dol., Polj.
  30. mlı̑narstvọ, n. das Müllergewerbe.
  31. mlínčav, adj. kernschälig, C.
  32. mlínčavina, f. kernschäliges Holz, C.
  33. mlinovína, f. die Mahlsteuer, SlGosp.- C.
  34. mlı̑tva, f. der Gold-, der Silberschaum, Kr.- Valj. (Rad).
  35. mlı̑vka, f. der Mulm, Cig.; — pogl. mlevka.
  36. mljáva, f. die Stange, Jan.; pogl. mlava.
  37. mlóhav, adj. = mlahav, Cig., Jan., C., DZ.
  38. mlóhavost, f. = mlahavost, Jan., DZ.
  39. mnogobárvən, -vna, adj. vielfarbig, Cig., Jan., nk.
  40. mnogobǫ̑štvọ, n. die Vielgötterei, der Polytheismus, Cig., Jan., Cig. (T.).
  41. mnogocvẹ́tən, -tna, adj. blütenreich, vielblumig, Cig., nk.
  42. mnogodẹ̑tstvọ, n. die Polypädie, Cig.
  43. mnogoglàv, -gláva, adj. = mnogoglaven, Z.
  44. mnogoglávən, -vna, adj. vielhäuptig, Cig.
  45. mnogomǫ̑štvọ, n. die Vielmännerei, Cig., Jan.
  46. mnogoplǫ́skvən, -əna, adj. polyedrisch, Cig. (T.).
  47. mnogopomẹnljìv, -íva, adj. vielbedeutend, vielsagend, Cig., Jan., C.
  48. mnogopomẹnljívost, f. die Bedeutsamkeit, C.
  49. mnogoprȃšništvọ, n. die Polyandrie ( bot.), Cig. (T.).
  50. mnogoslǫ́včən, -čna, adj. vielsilbig, Jan.
  51. mnogọspoštován, adj. = mnogo spoštovan, hochgeehrt, Cig.
  52. mnogoštevíłən, -łna, adj. vielzählig, zahlreich, Cig., M., nk.
  53. mnogovẹ̀d, -vẹ́da, adj. = mnogoveden, Jan.
  54. mnogovẹ́dən, -dna, adj. vielwissend, Jan.
  55. mnogovẹ̑deštvọ, n. die Vielwisserei, Cig.
  56. mnogovẹ̑dež, m. der Vielwisser, Cig.
  57. mnogovẹ̑dstvọ, n. die Vielwisserei, Cig.
  58. mnogovẹ́jən, -jna, adj. vielästig, Cig.
  59. mnogovẹ̑jnat, adj. = mnogovejen, nk.
  60. mnogovę̑zje, n. die Häufung des Bindewortes, das Polysyndeton, Cig. (T.).
  61. mnogovídən, -dna, adj. vielsehend: mnogovidni ljudje, Zv.
  62. mnogovlȃdje, n. die Vielherrschaft, die Polyarchie, Cig.
  63. mnogovlȃdstvọ, n. die Vielherrschaft, die Polyarchie, Cig., C.
  64. mnogovŕstən, -tna, adj. vielerlei, mannigfaltig, Mur., Cig., Jan., nk.
  65. mnogovŕstnost, f. die Mannigfaltigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
  66. mnogoznamenljìv, -íva, adj. vieldeutig, Cig. (T.).
  67. mnogoznȃvəc, -vca, m. der Vielwisser, (-znalec) Cig., Jan.
  68. mnogoznȃvstvọ, n. die Vielwisserei, (-znalstvo), Jan.
  69. mnogožę̑nstvọ, n. die Vielweiberei, die Polygamie, Cig., Jan., Cig. (T.), M., nk.
  70. mnǫ̑štvən, -tvəna, adj. mnoštveno število, der Plural, Cv.
  71. mnǫ̑štvənost, f. die Mehrheit, Cig. (T.).
  72. mnǫ̑štvọ, n. die Vielheit, die Menge, Mur., Cig., Jan., Trub.- M.; m. živine in blaga, Dalm.; — die Mehrzahl, der Plural ( gramm.), C., Levst. (Sl. Spr.), Cv.
  73. množı̑təv, -tve, f. die Vermehrung, Mur., Cig., Jan., nk.; — die Multiplication, Jan., C., Cel. (Ar.).
  74. množı̑vəc, -vca, m. der Vermehrer, Cig., Jan.; — der Multiplicator, Cig., Jan., Cig. (T.).
  75. množı̑vka, f. die Vermehrerin, Cig., Jan.
  76. mócver, -ę́ra, m. mokrotna senožet, Ip.- Erj. (Torb.).
  77. mocvę̑rnat, adj. feucht, Ip.- Erj. (Torb.).
  78. mocvír, -rja, m. = mocver, C., Z., Lašče- Erj. (Torb.).
  79. mocvírən, -rna, adj. = mocvernat, Z., Lašče- Erj. (Torb.); morastig, Z.
  80. mocvı̑rje, n. coll. = močvirje, Mur.
  81. močȃva, f. 1) die Nässe, Mur., Cig., Jan., C., Notr.; — 2) der Sumpf, der Moorgrund, Jan., Mariborska ok.- C.; sumpfige Gegend, Goriš.- Štrek. (LjZv.).
  82. močȃvən, -vna, adj. sumpfig, C.; močavno seno, im Sumpf gewachsenes Heu, C.
  83. močavína, f. eine sumpfige Stelle oder Gegend, Jan., C.
  84. močeràv, -áva, m. = močerad, Mur., Cig., Jan., Met.
  85. močẹ́vati se, -am se, vb. impf. izkušati se v moči, im Zweikampfe ringen, Krn- Erj. (Torb.).
  86. močeváti se, -ȗjem se, vb. impf. ringen: nekateri se jakujejo ali močujejo na različen način, Navr. (Let.); tudi: močevati (brez: se), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  87. močevən, -vna, adj. moorig, Jan.
  88. močevína, f. die Nässe, C.; — der Sumpf, das Moorland, Mur., Jan.
  89. močevòd, -vǫ́da, m. der Katheter, Jan. (H.).
  90. močnovę́rən, -rna, adj. starkgläubig, Mur.
  91. močnovę́rnost, f. die Starkgläubigkeit, Mur.
  92. močvár, m. der Morast, der Sumpf, Habd.- Mik., Cig. (T.), ogr.- C.
  93. močvȃra, f. 1) der Sumpf, der Morast, C., BlKr., LjZv.; v močvari raste trstje, ogr.- Valj. (Rad); — 2) deževno, mokro vreme, BlKr., SlN.; krompir je zavoljo prevelike močvare segnil, SlN.; — tudi: mǫ́čvara, Valj. (Rad), BlKr.
  94. močvȃrən, -rna, adj. 1) Moor-: močvarni ogelj, die Moorkohle, Cig. (T.); — sumpfig, Mur., Jan.; — 2) nass (vom Wetter), M.; leto je močvarno, kadar je preveč dežja, BlKr. (mǫ́čvaren, BlKr.).
  95. močvarína, f. 1) feuchte, sumpfige Stelle, vzhŠt.- C.; — der Sumpf, Svet. (Rok.); — 2) mokro vreme, BlKr.- M.
  96. močvȃrnica, f. 1) der Sumpf, C.; — 2) eine Art Storchschnabel (geranium), vzhŠt.- C.
  97. močvárnost, f. 1) die Sumpfigkeit, Mur.; — 2) die Nässe (vom Wetter), BlKr.
  98. móčve, -čəv, f. pl. das Moor, die Sumpfwiese, das Weichland, Jan.
  99. močvína, f. der Sumpf, Mur., Volk.- M.
  100. močvír, -rja, m. der Sumpf, der Morast.

   12.201 12.301 12.401 12.501 12.601 12.701 12.801 12.901 13.001 13.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA