Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (12.601-12.700)

  1. míkavnost, f. der Reiz, die Interessantheit, Jan., Cv., nk.
  2. milȃrstvọ, n. das Seifensiedergewerbe, Cig. (T.), DZ., nk.
  3. milijǫ̑novka, f. der Millioner (Zahlzeichen), Cig.
  4. miljȃva, f. = žerjavica (morda: muljava?), Drežnica- Erj. (Torb.).
  5. miłkováti se, -ȗjem se, vb. impf. liebeln, C.; m. se s kom, SlN.- C.
  6. milostìv, -íva, adj. = milostljiv, gnädig, gnadenvoll, barmherzig, Mur., Cig., Jan., Trub. (Post.), Schönl., Kast., nk.; pogleda ga s svojimi milostivimi očmi, Jsvkr.
  7. milostívən, -vna, adj. = milostiv, Mur., Jan., Danj.- Mik.
  8. milostívnost, f. = milostivost, Mur., Jan.
  9. milostívost, f. die Barmherzigkeit, die Gnade, M.
  10. milostljìv, -íva, adj. gnädig, barmherzig; bodi nam milostljiv! milostljivi gospod! gnädiger Herr! — tudi: mílostljiv.
  11. milostljívost, f. die Barmherzigkeit.
  12. milováłən, -łna, adj. bedauernd, Beileids-, nk.
  13. milovánəc, -nca, m. der Bedauerte, Cig.
  14. milovȃnje, n. das Bemitleiden, das Bedauern, Dict., Cig., Jan., M., Rez.- Valj. (Rad).
  15. milovánka, f. die Bedauerte, ZgD.
  16. milovàr, -vára, m. = milar, der Seifensieder, Mur., Jan., Nov.- C.
  17. milovȃrnica, f. 1) = milarnica, die Seifensiederei, Jan., C.
  18. milováti, -ȗjem, vb. impf. 1) bemitleiden, bedauern, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) m. se komu, jemandem schmeicheln, Polj.; — tudi mílovati, -vam, Ravn., Vrtov.
  19. milovȃvəc, -vca, m. der Bemitleider, Mur., Cig.
  20. milovȃvka, f. die Bemitleiderin, Z.
  21. mílovəc, -vca, m. 1) der Seifengeist, Strp.; — 2) der Seifenstein, C.
  22. milovídən, -dna, adj. lieblich anzusehen, graziös, Cig. (T.); srebro je milovidno belo, demant je miloviden, Erj. (Min.).
  23. mílovka, f. der Talk, h. t.- Cig. (T.).
  24. milozvǫ̑čən, -čna, adj. lieblich klingend, nk.
  25. milozvòk, -zvǫ́ka, adj. lieblich klingend, Cig. (T.).
  26. minẹ́vati, -am, vb. impf. schwinden, vergehen, Jan., nk.; tedni so minevali, kakor ure, Erj. (Izb. sp.).
  27. minīstrstvọ, n. das Ministerium.
  28. minljìv, -íva, adj. vergänglich; vsaka sila je minljiva.
  29. minljívost, f. die Vergänglichkeit.
  30. minováti, -ȗjem, vb. impf. ad miniti; (allmählich) vergehen, Šol.
  31. mirı̑təv, -tve, f. die Friedensstiftung, Cig.
  32. mirı̑vəc, -vca, m. der Friedensstifter, Cig., Jan.
  33. mirı̑vka, f. die Friedensstifterin, Cig., Jan.
  34. mirljìv, -íva, adj. friedfertig, Cig., Jan.
  35. mirljívost, f. die Friedfertigkeit, Cig.
  36. mirodvor, m., nk., pogl. pokopališče.
  37. mirolǫ̑mstvọ, n. der Friedensbruch, Cig., Jan.
  38. mirovalíšče, n. der Ruhepunkt ( phys.), Let.
  39. mirovȃnje, n. das Ruhigsein, das Ruhen.
  40. mirováti, -ȗjem, vb. impf. sich ruhig, friedlich verhalten; miruj! sei ruhig! Dol.- Levst. (M.).
  41. mirǫ́vən, -vna, adj. friedlich, Friedens-, Meg., Cig., Jan., ogr.- M.; mirovni čas, Dalm.; mirovni vojvoda, der Friedensfürst, Trub. (Post.); mirovni stan, der Friedensstand, DZ.; — ruhig, friedfertig: A miroven bodi, veš? Levst. (Zb. sp.).
  42. mirovı̑t, adj. friedfertig, Cig., M.; m. človek, LjZv.
  43. mirovítən, -tna, adj. = mirovit, Mur., Cig., Jan.
  44. mirovítnost, f. die Friedfertigkeit, Mur.
  45. mirovı̑tost, f. die Friedfertigkeit, Cig.
  46. mı̑rovje, n. coll. das Mauerwerk, Jan., C.
  47. mirozòv, -zǫ́va, m. der Zapfenstreich, nk.; — hrv.
  48. mīrtov, adj. Myrten-; m. venec.
  49. mīrtovje, n. der Myrtenwald, Cig.
  50. mirtvik, m. der Mastix, Guts.- Cig., Mur., Jan., C.; pogl. mrtvika.
  51. mislìv, -íva, adj. 1) denkend, Z.; — verständig: Naravna je i misliva, Levst. (Zb. sp.); — 2) gedankenreich: misliva pripodoba, Zv.
  52. mislı̑vəc, -vca, m. der Denker, Cig., Jan.
  53. mišelǫ̑vka, f. die Mäusefalle, V.-Cig., Jan., M., Dol.
  54. míševina, f. = mišina, Cig.
  55. mišljȃva, f. 1) die Denkform, Cig., Jan.; — 2) die Denkart, die Gesinnung, Cig., Jan., C.
  56. mítav, adj. bestechlich, C.
  57. mitnı̑nstvọ, n. das Zollwesen, Jan. (H.).
  58. mitovína, f. das Lehen, Guts., Jarn.
  59. miváča, f. der Waschlappen, Št.- C., ogr.- C.
  60. mı̑vtra, f. das Wasserschaff, jvzhŠt.; (mevtra, der Eimer, SlGor.- C.); — pogl. meltra.
  61. mizȃrstvọ, n. das Tischlerhandwerk.
  62. mı̑zništvọ, n. das Amt des Truchsessen, Cig.
  63. mižàv, -áva, adj. = mežav, Mik.; mižavo gledati, Jurč.
  64. mižávost, f. = mežavost, Cig., Jan.
  65. mižı̑vnica, f. luknja na čebelnem košu, C.; ( nam. mižalnica?).
  66. mlȃčəv, -čve, f. das Dreschen, Cig., Jurč., Dol., Gor.
  67. mláčev, adj. mlačev kruh = črn kruh od mešane moke, schwarzes Brot, V.-Cig., C., Kras, Ip.- Erj. (Torb.); — prim. mlač 2).
  68. mlačevína, f. tisto snopje, ki ga je treba po otepanju še mlatiti, C.
  69. mlačnovę̑rəc, -rca, m. der Laugläubige, Cig.
  70. mlačnovę̑rka, f. die Laugläubige, Cig.
  71. mlačnovę́rnost, f. die Laugläubigkeit, Cig.
  72. mlačnovę̑rstvọ, n. die Laugläubigkeit, Cig., ZgD.
  73. mlȃčva, f. = mlačev, das Dreschen, der Drusch; o mlačvi, zur Dreschzeit.
  74. mladę́ništvọ, n. das Jünglingsalter, das Jünglingsleben.
  75. mladíkav, adj. = mladikast, jung, Jan.; m. obraz imeti, jugendlich aussehen, Dol.; mladikav les, mladikavo drevo, Kr.
  76. mladíkavəc, -vca, m. junger Bursche, SlN.; kaj bi se tak mladikavec o babi menil! Jurč.
  77. mladíkavina, f. junges Holz, Cig.
  78. mladováti, -ȗjem, vb. impf. ein Jüngling sein, Zv.
  79. mládovən, -vna, adj. jung, Z.; mladovna krava, eine Kuh, die eben gekalbt hat, Cig., Svet. (Rok.); mladovna krava = krava mladega mleka, Levst. (Rok.).
  80. mladovjè, n. coll. junge Sprossen, junges Holz, Cig., Zora, Notr.; tudi: mladǫ̑vje, Polj.
  81. mladovníca, f. die Wöchnerin, Črniče ( Goriš.).
  82. mláhav, adj. siech, matt, schlaff, Dict., Cig., Jan.; schwach, Habd.; — kaltsinnig, Cig.
  83. mlahavíti, -ím, vb. impf. erschlaffen machen, schwächen, kajk.- Valj. (Rad).
  84. mlahavǫ̑ča, f. die Schwäche, kajk.- Valj. (Rad).
  85. mláhavost, f. die Schwäche, die Schlaffheit; Cig., Jan., Cig. (T.).
  86. mlahǫ́vən, -vna, adj. = mlahoten, Mur.
  87. mlákovica, f. das Pfützenwasser, C.
  88. mláskav, adj. schmatzend, Z.
  89. mláskavəc, -vca, m. der Schmatzer, der Schnalzer, Mur., Cig., Jan.
  90. mlȃtčevka, f. die Drescherin, C.
  91. mlȃtəv, -tve, f. = mlačev, der Drusch, Cig., Vrt., Dol.
  92. mlatíčevka, f. die Drescherin, Polj.
  93. mlatı̑təv, -tve, f. das Dreschen, Mur., Jan., ogr.- Valj. (Rad); po mlatitvi, vzhŠt.
  94. mlatı̑tva, f. = mlatitev, vzhŠt.
  95. mlatı̑tvọ, n. = mlatitva, Dalm.- M.
  96. mlatı̑vəc, -vca, m. der Drescher, Cig., Jan.
  97. mlatı̑vọ, n. kar se mlati, Jan. (Slovn.).
  98. mlȃtva, f. = mlatev, Cig., Jan., C.; Balade pet' je mlatva prazne slame, Preš.
  99. mláva, f. leskova šiba za obroč, Mune v Čičih- Erj. (Torb.).
  100. mlẹ́čkov, adj. kar je od mlečka, Jan. (H.); — prim. mleček 2).

   12.101 12.201 12.301 12.401 12.501 12.601 12.701 12.801 12.901 13.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA