Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (12.501-12.600)

  1. merovína, f. die Maßengebür ( mont.), Cig. (T.), DZ.
  2. mę́rovnica, f. der Messbrief, DZ.
  3. meroznȃnstvọ, n. die Messkunde, die Metrologie ( math.), Cig. (T.).
  4. mę̑rstvən, -tvəna, adj. das Messen betreffend, Vermessungs-, geometrisch, Cig. (T.), Žnid.
  5. mę̑rstvọ, n. 1) die Vermessungskunde, Cig., DZkr.; — die Geometrie, Cig. (T.), Žnid.; opisno, likopisno m., die darstellende Geometrie, DZ.; — 2) das Maßsystem, Cig. (T.).
  6. mertučljìv, -íva, adj. = merljiv, mäßig, ogr.- C.
  7. mesȃrstvọ, n. das Fleischergewerbe, das Fleischerhandwerk.
  8. mẹsecevìd, -vída, m. die Mondkarte, Cig. (T.).
  9. mẹ̑sečav, adj. = mesečen 3), mondsüchtig, Jan.
  10. mẹ̑sečev, adj. Mond-, Jan., C.; mesečev kamen, der Mondstein ( min.), Cig. (T.).
  11. mẹ̑sečevəc, -vca, m. der Mondstein, Erj. (Min.).
  12. mẹ̑sečljìv, -íva, adj. mondsüchtig, Guts., Mur.; m. človek, Pjk. (Črt.).
  13. mẹ̑sečljívost, f. die Mondsucht, Guts., Mur.
  14. mẹsı̑təv, -tve, f. = mešenje, Cig.
  15. mesojẹ̑dstvọ, n. das Fleischessen, die Zoophagie, Cig.
  16. mesoslǫ̑vje, n. die Fleischlehre, Cig.
  17. mesotrǫ̑vnica, f. der Brand (als Krankheit), Guts.
  18. mesǫ́vən, -vna, adj. 1) Fleisch-: mesǫ̑vni oglednik, der Fleischbeschauer, Levst. (Nauk); — 2) fleischig, Jan.
  19. mesovína, f. die Fleischspeise(n), M.
  20. mesovı̑t, adj. fleischreich, wohlbeleibt, C.
  21. mesǫ̑vje, n. coll. Fleischstücke, Fleischware, Jarn., Cig., Jan., KrGora.
  22. məstljìv, -íva, adj. rachsüchtig, Šol., C.
  23. mẹstnjȃnstvọ, n. = meščanstvo, C., Jap. (Sv. p.).
  24. mẹstodȓštvọ, n. = namestništvo, die Statthalterei, DZ.
  25. mẹstováti, -ȗjem, vb. impf. in der Stadt leben, C.
  26. mestovən, -vna, adj., pogl. medstoven.
  27. mẹstovína, f. das Standgeld, C.
  28. mę̑stva, f. der Schnürschuh, Jan., BlKr.; mestve, die Schnürschuhe, die Bundschuhe der Männer aus Leder, Habd.- Mik., BlKr.; m. na zaplete, Mik. (Et.).
  29. mę̑stvica, f. dem. mestva; mestvice, črevlji za dečke, BlKr.
  30. mẹšȃtəv, -tve, f. die Mischung, Jan., C.
  31. mẹšȃva, f. die Mischung, C.
  32. mẹ́šavəc, -vca, m. der Mischer, Cig., Jan.; — der Verwirrer, Cig.
  33. mẹšavína, f. die Mixtur, Cig. (T.).
  34. mẹ́šavka, f. die Mischerin, Cig., Jan.
  35. mẹščȃnstvọ, n. 1) die Bürgerschaft einer Stadt, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) das Bürgerrecht einer Stadt, Cig., Jan., C., DZkr., nk.
  36. meščȃva, f., Valj. (Rad), Levst. (Beč.), pogl. maščava.
  37. məščȃvəc, -vca, m. = maščevavec, C.
  38. məščevȃnje, n. = maščevanje, Jan., Trub.- Mik.
  39. məščeváti, -ȗjem, vb. impf. = maščevati, Trub.- Mik.
  40. mešę́tarstvọ, n. das Mäklergeschäft, die Mäklerei.
  41. mešetovȃnje, n. das Mäkeln, Jan., C.
  42. mešetováti, -ȗjem, vb. impf. mäkeln, unterhandeln, Cig., Jan.
  43. mešetovȃvec, -vca, m. der Mäkler, Jan.
  44. mẹševína, f. das Gemenge, das Gemisch, Cig. (T.), DZ.
  45. mẹševı̑t, adj. gemischt, gemengt, Cig. (T.), Nov.; meševito drevje, Str.; meševita svetloba, Erj. (Som.); meševiti glasi, Mischlaute, Cig. (T.); meševita oblika, die Mischlingsform, die Afterform, Cig. (T.); meševita sestavljenka, vox hybrida ( gramm.), Cig. (T.); — hs.
  46. mẹšı̑čevje, n. coll. 1) die Raupennester, M.; — 2) = mešičina, Z.
  47. metȃvəc, -vca, m. der Ringer, der Raufbold, Mur., Cig., C.; velik m., nk.
  48. métavica, f. 1) = metelica, das Schneegestöber, Jan.; ko po zimi metavice nastopijo, burja sneg odnese, SlN.; — 2) die Brechsucht, C.
  49. metȇrstvọ, n. reifes Alter, Ravn.- Cig.
  50. 1. mę̑təv, -tve, f. neka mreža v ribjo lov, Cerknica- Erj. (Torb.).
  51. 2. mę̑təv, -tve, f. 1) das Reiben, Cig., Jan.; — 2) das Austreten der Hirse, Cig.; — 3) das Oelschlagen, Slom.- C.
  52. metíljav, -áva, adj. drehkrank, Jan.
  53. metíljavica, f. die Drehkrankheit der Schafe, Jan.
  54. metlı̑čevje, n. bodeče m., das Pfriemenkraut (spartium scoparium), Medv. (Rok.).
  55. metlíkovina, f. coll. der Beifuß (artemisia vulg.), Z., M.; — das Besenkraut (artemisia campestris), Dict., Cig.
  56. metlínovka, f. = divja metlika, das Leinkraut (linaria), C.
  57. metljàv, -áva, adj. mit der Egelkrankheit behaftet, Jan., Lašče- Erj. (Torb.); metljavih ovac ozdravljanje, Levst. (Zb. sp.); metljava jetra, Gor.; — verwirrt, nicht recht bei Sinnen, Dol.; ne bodimo metljavi! DSv.
  58. metljȃvəc, -vca, m. das Egelkraut, das Pfennigkraut (lysimachia nummularia), Cig.
  59. metljȃvica, f. die Egelkrankheit, Cig.
  60. mētrovnik, m. der Meterstab, DZ.
  61. metúljav, adj. an der Egelkrankheit leidend: metuljava ovca, Levst. (Nauk), Kras- Erj. (Torb.), BlKr.; — betäubt: saj sem še ves kakor metuljav, Zv.; — prim. metljav.
  62. metúljavost, f. die Egelkrankheit, Cig., Jan.
  63. mę̑tva, f. = 2. meta, Mik.; — prim. hs. metva.
  64. mèv, interj. rekel nisem ne bev ne mev, Jurč.; — prim. bev.
  65. mę̑v, -ı̑, f. das Austreten der Hirse, Jan., Bes.
  66. mę̑vka, f. das Austreten der Hirse: nocoj je mevka pri nas = nocoj manemo proso, Polj.
  67. mevljáti, -ȃm, vb. impf. z ustnicami gibati, kakor bi žvečil, BlKr.
  68. mę̑vlje, -vəlj, f. pl. die Madenwürmer, Z.; die Wurmkolik der Pferde, Dol.- Cig.; konja so mevlje napele, das Pferd hat die Wurmkolik, Z.
  69. mę̑vža, f. ein feiger, zaghafter, wehleidiger Mensch; — ein Ignorant, ein nichtsnutziger Mensch, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — ein unreifes Geschöpf, C.
  70. mę̑vžast, adj. feige, zaghaft, unmännlich; wehleidig, Cig.
  71. mę̑vžati, -am, vb. impf. langsam und nachlässig arbeiten, Jan. (H.).
  72. mę́zdrovəc, -vca, m. gnoj, ki se naredi iz mezdre (pri kuhanju lima), Gor.
  73. mezdrovína, f. das Leimleder, Cig.
  74. mẹ́zgovən, -vna, adj. Lymph-: mezgovna žleza, die Lymphdrüse, Erj. (Som.); mezgovna telesca, die Lymphkörperchen, Cig. (T.).
  75. mẹ́zgovnica, f. das Lymphgefäß, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  76. mẹzgovòd, -vǫ́da, m. der Milchbrustgang, Cig. (T.); = prsni m., Erj. (Som.).
  77. mẹzljìv, -íva, adj. beweglich, C.
  78. məžàv, -áva, adj. 1) die Augen geschlossen haltend: schläfrig, Gor.; — podajmo se v mežavo deželo, lasst uns schlafen gehen, Št.- C.; — mit halb geschlossenen Augen: mežavo gledati; — 2) düster, trübe (vom Wetter).
  79. məžávost, f. die Trübheit, (miž-) Cig., Jan.
  80. mẹždžę́vən, -vna, adj. = meževen, muževen, saftend (o drevju), BlKr.
  81. mẹžę́vən, -vna, adj. = muževen, saftend (von Bäumen), Cig., Jan.; — prim. mezga.
  82. məžę̑vnica, f. das Flugloch am Bienenstock, Jan., Glas.; (mežȃłnica?).
  83. məžíkav, adj. blinzelnd, Jan.
  84. məžíkavəc, -vca, m. der Blinzler, Jan., Bes.
  85. məžkováti, -ȗjem, vb. impf. blinzeln, C.
  86. məžljı̑vəc, -vca, m. der Blinzler, C.
  87. məžúrkav, adj. blinzelnd, Jan.
  88. mičljìv, -íva, adj. = 1. mičen, niedlich, Guts., Mur.
  89. mı̑dva, mę̑dvẹ, pron. wir zwei.
  90. mígavəc, -vca, m. 1) der einen Theil des Körpers fortwährend bewegt, Mur.; — 2) der Winker, Jan., Valj. (Rad); — 3) das Uhrpendel, SlN.- C.
  91. mígavka, f. die Augenwimper, C.
  92. mı̑gavt, m. ein unruhiger Mensch, Mik.
  93. migljìv, -íva, adj. beweglich: oko je migljivo, Cig. (T.); — stsl.
  94. mijȃvək, -vka, m. das Miauen, Cig., Jan.
  95. mijȃvkanje, n. das Miauen.
  96. mijȃvkati, -kam, -čem, vb. impf. miauen.
  97. míkav, adj. bissig: m. pes, C.
  98. mı̑kavəc, -vca, m. 1) der Zupfer, Mur.; — 2) der Hechler, Cig., Jan., Valj. (Rad); — 3) der Mühlbeutel, C.
  99. míkavən, -vna, adj. reizend, einnehmend, interessant, Cig., Jan., nk.; mikavna knjiga, Cv.; — govori se tudi: mikáven.
  100. mı̑kavka, f. die Hechlerin, Cig.

   12.001 12.101 12.201 12.301 12.401 12.501 12.601 12.701 12.801 12.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA