Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (1.201-1.300)

  1. vhodnína, f. = vstopnina, das Eintrittsgeld, Cig., Jan., C.
  2. vı̑, pron. ihr; Vi, Sie; Vi ste krivi, Sie sind schuld.
  3. vi-, praef. = iz-, Zilj., Ben.; vse denarje sem vidal, koža je lepo videlana, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  4. víba, f. die Spirale, Kr.- Valj. (Rad).
  5. vibrínja, f. die Falte, Valj. (Rad).
  6. vı̑car, -rja, m. der Plager, Jan.
  7. vı̑carica, f. die Plagerin: vicarice, die Läuse, Gor.- Z., Burg. (Rok.).
  8. vı̑cati, -am, vb. impf. 1) plagen, quälen, martern; žene može vicajo na zemlji, Gor.- DSv.; — v. se, eig. im Fegefeuer leiden, Cig.; sich plagen, sich martern; — 2) neka otročja igra, = nebeškati, Gor.; — prim. vice.
  9. vı̑ce, f. pl. das Fegefeuer; — prim. stvn. wizi, Mik.
  10. vı̑d, m. 1) das Sehen; sneg mi jemlje vid; — iz vida puščati kaj, außeracht lassen, LjZv.; menica na v., ein nach Sicht zahlbarer Wechsel, Cig.; — 2) der Gesichtssinn, das Gesicht, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); (vid, f., kajk.- Valj. [Rad]); — 3) die Ansicht ( arch., geom.), Cig. (T.); podolžni v., die Längenansicht, Cig. (T.); — 4) der äußere Schein, der Anschein, Cig., Cig. (T.); po vidu, Cig.; vid goljufa, Cig.; — 5) za vida, frühmorgens (kadar se že vidi), Dol.; = z vidom, Jan.; za vida (= kadar se še vidi), gegen Abend, Cig., C.; od vida do vida, vom Morgen bis zum Abend, Z., SlN.
  11. vída, f. goveje ime, Tolm.- Erj. (Torb.); ime kobili, kajk.- Valj. (Rad).
  12. vı̑dalice, f. pl. die Querpfeife, Kr.- Mur.; — die Doppelpfeife, Ist., Kr.- Mur., Valv.- Cig.; — prim. nem. Fiedel, srlat. vidula, C.
  13. vidanica, f. neko jabolko, C.
  14. vidanka, f. neko rdeče, debelo jabolko, C.
  15. vı̑dəc, -dca, m. der Sehende, Mur., Ravn.; Največji slepci radi bi vidce vodili, Levst. (Zb. sp.).
  16. vídẹlọ, n. 1) das Auge, C.; das Gesicht, C.; — 2) das Tageslicht, C.; na videlo spraviti, C.; na videlo postaviti, SlN.- C.; na videlo belega dne priti, Raič (Slov.); za videla, noch bei Tage, C.; — 3) das Schauspiel, das Spectakel, C.
  17. vídəm, -dma, m. der Pfarrpfründengrund, C., Vest.
  18. vídən, -dna, adj. 1) Gesichtssinns-, Gesichts-: vı̑dni živec, kot, žarek, Cig., Cig. (T.), Žnid.; — 2) sichtbar; vidne stvari; — viden je, da ni zdrav, er sieht krank aus, Svet. (Rok.); — augenfällig; — wohlansehnlich, stattlich, Cig.; viden mož, vidna krava, Mik., Dol.; wohlbeleibt, Guts.- Cig.; — bolj vidno kakor pridno, schön aber unnütz, Cig.; pokmetovali smo še precej vidno in pridno, Jurč.
  19. vídẹnje, n. 1) das Sehen; po videnju, na videnje poznati, vom Sehen aus kennen, vzhŠt.- C.; brez videnja kupiti kaj, etwas kaufen, ohne es zu sehen, vzhŠt.- C.; — na videnje, zum Schein, C.; — 2) die Vision, die Erscheinung, C.; prikazen ali videnje, Krelj, Dalm.
  20. vı̑des, m. = videz, Krelj, Dalm.; zvunanji v., Krelj.
  21. vídẹti, vı̑dim, vb. impf. ( pf.) 1) das Augenlicht haben, sehen; — na desno oko ne vidi; — 2) mit den Augen wahrnehmen, sehen, merken; gledajo, pa ne vidijo; težko ga vidim, ne morem ga videti = črtim ga; v. česa: žalostno je takih otrok videti, Ravn.- Mik.; od tod vidiš (je videti) planine, na planine; — uže je videti, uže se vidi, es ist bereits hell; — o svetem Vidi se skoz noč vidi, Lašče- Levst. (M.); kjer ni videti, ni vzeti, Cig.; — ansehen: videti mu je (man sieht es ihm an), da ni zdrav; vidi se mu, da ne misli tako; — videti je zdrav, bolan, er sieht gesund, krank aus; reč je videti lepa, bela, črna; mož je boljši, nego je videti; — 3) meni se vidi, es dünkt mir, es scheint mir; — v. se, gefallen, vzhŠt.; — 4) hodil sem, sam ne vidi, kod, ich ging herum, ohne selbst zu sehen, wo herum, Dol.- Levst. (Sl. Spr.); — 5) (videč, sichtbar, Trub., Krelj, Dalm.).
  22. vidẹ́vati, -am, vb. impf. zu sehen pflegen: tam ljudje videvajo veliko kačo, Mik., Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  23. vı̑dez, m. 1) die Sicht, Jan.; sivec je že malo preveč rebra na očiten videz stavil, Jurč.; na v. postaviti, ersichtlich machen, DZ.; obrazne kosti so stale posebno na videz, Jurč.; — das Aussehen: slab v. imeti, Jurč.; — 2) der Schein, der Anschein, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; ne sodim po videzu, Ravn.; na videz, zum Schein.
  24. vı̑dezən, -zna, adj. scheinbar, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  25. vı̑deznost, f. die Scheinbarkeit, Cig., Jan., Cig. (T.).
  26. vı̑dež, m. 1) = oko (v uganki): štirje noseži, dva vileža, dva videža, dva slišeža, štirje streljajo, eden pometa, (= krava), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — 2) mesto, na katerem se kaj lepo in lehko vidi: "na lepem videžu je (kaka stvar), ali ti je vendar ne vidiš", Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) die Sicht, Jan.; dolgo ni bilo nobenega na videž, LjZv.; pesem peti o prvem videžu (a vista), DZ.; to je vsem ljudem na videžu, rekše, vsi ljudje morejo to videti, Senožeče ( Notr.)- Erj. (Torb.); vsem ljudem na videž postaviti = tako postaviti, da vidijo vsi ljudje, Senožeče- Levst. (Nauk); na v. razgrniti, zur Einsicht auflegen, Levst. (Cest., Pril.); na v. razgrnjen biti, aufliegen, Levst. (Nauk); na videž obešena tarifa (ausgehängt), DZ.; resnica mora na videž (ans Tageslicht), LjZv.; preiskovanje dene na videž (ergibt), DZ.; — 4) der Schein; na videž = na videz, LjZv.; — grdo na v., hässlich anzusehen, Jarn. (Sadj.); lepši na v., schöner anzusehen, Ljub.
  27. vidílọ, n. das Gesichtsorgan, Cig., Jan., Cig. (T.).
  28. vidítən, -tna, adj. = viden, sichtbar, Mur., Mik.
  29. vidljìv, -íva, adj. = viden, sichtbar, Cig., Jan., ogr.- M., nk.
  30. vı̑dnik, m. der Sehnerv, Cig. (T.).
  31. vidnocvẹ̑tka, f. das Phanerogam, Cig. (T.).
  32. vidnoplǫ̑dnica, f. = vidnocvetka, Cig., Jan.
  33. vídnost, f. 1) die Sichtbarkeit, die Ersichtlichkeit, Cig., Jan., nk.; die Klarheit, Cig. (T.); — 2) das Auffallende: desetim bratom je Bog več vidnosti in vednosti dal, Jurč.; — die Ansehnlichkeit, die Stattlichkeit.
  34. vı̑dom, adv. meni se vidom da, ich sehe, Danj. (Posv. p.).
  35. vı̑doma, adv. sichtbar, zusehends.
  36. vidomèr, -mę́ra, m. das Optometer, Cig. (T.), Žnid.
  37. vidoslǫ̑vje, n. die Ophthalmologie, Jan. (H.).
  38. vídovica, f. = bolezen sv. Vida, der Veitstanz, Jan. (H.).
  39. vídovke, f. pl. der Geißbart (spiraea aruncus), Medv. (Rok.).
  40. vı̑dra, f. 1) die Fischotter (lutra vulgaris); — 2) kozje ime, Erj. (Torb.).
  41. vı̑drar, -rja, m. 1) der Otterhund, Cig.; — 2) der Otterfänger, Cig.; der Otterverkäufer, Cig.
  42. vı̑drica, f. dem. vidra; eine kleine Otter; — die Krebsotter, Cig.
  43. vidrolǫ̑vski, adj. zum Fischotterfang gehörig: v. pes, der Otterhund, der Bachhund, Cig.
  44. vídrov, adj. Fischotter-, Jan. (H.).
  45. vidrovína, f. die Fischotterhaut, Cig.; — das Fischotterfleisch, Jan.
  46. vídrovka, f. die Fischottermütze, Jan., Kr.
  47. vígənj, -gnja, m. die Esse, die Schmiedehütte, die Nagelschmiede, Jan., Cig. (T.), C., Mik., Gor., Tolm.; der Eisenhammer, Ravn.- M., Valj. (Rad); — prim. cigansko: vigna, Herd, vignja, Esse, Schmiede, madž. vihnye, vinnye, Schmiede, Mik. (Et.).
  48. vígnjəc, -gnjəca, m. die Schmiedehütte, die Esse, Jan., C., Kropa ( Gor.).
  49. vígnjica, f. die Schmiede, C.; bes. die Nagelschmiede, Jan. (H.).
  50. vigǫ́r, -rja, m. = ogor (Aal), Bilje- Erj. (Torb.).
  51. vígorica, f. = veverica, das Eichhorn, Guts., Mur., Kor.- Cig.
  52. vígred, f. = pomlad, der Frühling, Guts., Jarn., Cig., Jan. i. dr., Kor.
  53. vı̑h, m. = viha, C.
  54. víha, f. der Sturmwind, der Sturm, das Gewitter, Mur., C., Št.
  55. vihȃł, -la, m. vihali, die Aufschläge am Kleide, Ravn.- Valj. (Rad).
  56. vihȃlast, adj. gestülpt: vihalaste škornje, Bes.
  57. víhale, f. pl. die Stulpstiefel, Dol.- M., Mik., Valj. (Rad).
  58. vihȃłnica, f. das Falzbrett der Buchbinder, Cig.
  59. vihȃłnik, m. das Falzbein, V.-Cig.
  60. víhanje, n. das Aufschlagen, das Aufstülpen.
  61. vihár, -rja, m. der Sturmwind, der Sturm.
  62. vihárən, -rna, adj. stürmisch; viharno vreme; — ( pren.) viharno zborovanje, nk.
  63. viháriti, -ȃrim, vb. impf. stürmen, wettern, Jan., Zora; piš vihari, Levst. (Zb. sp.).
  64. vihárnica, f. mala v., die Sturmschwalbe (thalassidroma pelagica), Erj. (Ž.).
  65. víhati, -ham, -šem, vb. impf. 1) aufwärts biegen o. drehen; lase v.; v. si brke, sich den Schnurbart drehen; - zurückschlagen, aufstülpen; v. si hlače, rokave; — nos v., die Nase rümpfen; — v. se, sich zurückbiegen; obutal se viha, če je predolga; — 2) schwingen: mlatiči vihajo cepce na kvišku, Ravn.; — 3) stürmen: burja viha, veter je vihati jel, C.
  66. vihel, m., V.-Cig., pogl. vihtelj.
  67. 1. víhər, -hra, m. 1) der Sturmwind, der Sturm, Jan., Cig. (T.), C., Mik., Trub., Vrt., jvzhŠt.; — v viher iti, stürmen, aufbrausen, C.; čebele gredo v viher (sind unruhig), C.; tudi (redkoma): vihə̀r, -hrà, Dalm., Kast. (N. c.)- Valj. (Rad); — 2) der Haarwirbel, Jan., C., Gor.; der Haarschopf, M.; — der erhabene Theil am Halse der Pferde zwischen Mähne und Schulter, der Widerrist, V.-Cig., Jan., DZ.
  68. 2. vihę́r, m. = vihar, Danj., ogr.- Valj. (Rad).
  69. vı̑hljast, adj. flatterhaft, Levst. (Rok.).
  70. vihljáti, -ȃm, vb. impf. sanft wehen, C.; — flattern (von Büscheln, Bändern, Fahnen), C.
  71. vihodráti, -ȃm, vb. impf. stürmen, stürmisch handeln, C.
  72. vı̑hra, f. 1) = vihar, der Sturmwind, der Sturm, Cig., Jan., Vrt., Dol.; — v nagli vihri, in der Hast, Jurč.; — vihro so imeli, sie hatten einen Auftritt, vzhŠt.; — 2) = vihrav človek: ti vihra ti! Dol., vzhŠt.; — 3) der Wirbel am Kopfe, C.
  73. vihráč, m. = vihrav človek, Cig.
  74. vihrák, m. = vihrač, Valj. (Rad).
  75. vihrálast, adj. überhastet, oberflächlich: vihralasto podkovilo, Levst. (Podk.).
  76. vihrálọ, n. = vihrav človek, Cig.
  77. vihrȃnje, n. das Flattern; — das Stürmen.
  78. vı̑hrast, adj. 1) stürmisch, ungestüm, jäh; — 2) krumm, verbogen: vihrasta skleda, noga, M.
  79. vihráti, -ȃm, vb. impf. 1) flattern; zastava vihra; s perutnicami po zraku v.; — sich ungestüm bewegen, mit Hast etwas thun; kam vihraš? wohin stürmst du? — od jeze v., toben, Cig.; — obenhin thun, schleudern, schleuderisch arbeiten; — 2) schnell aufschießen u. lose wachsen (von Pflanzen): zelje vihra, Cig., Dol.; — 3) schränken: žago v., Cig.; koso v., die Schneide der Sense verbiegen, C., Dol.
  80. vihràv, -áva, adj. 1) stürmisch, ungestüm, hastig; vihrav človek; vihravo delati, t. j. naglo pa površno; — 2) vihravo zelje, das Flatterkraut, Cig.
  81. vihrávast, adj. stürmisch, ungestüm, Mur.; pesniki se nam zde večkrat nekako vihravasti, ki več lete po zraku, nego hodijo po trdi zemlji, Erj. (Izb. sp.).
  82. vihrȃvəc, -vca, m. 1) = vihrav človek, Mur., C.; — 2) = vihravo zelje, Cig.
  83. vihrȃvka, f. vihrava ženska, Cig., Jan.
  84. vihrávost, f. stürmisches, ungestümes Wesen; — die Hastigkeit, die Oberflächlichkeit, LjZv.
  85. vı̑hravt, m. = vihravec 2), Jan.
  86. vihrẹ́ti, -ím, vb. impf. = vihrati, stürmen: sovražnik vihri, C.; vihreč, stürmisch, C.
  87. vı̑hrica, f. dem. vihra, Let., Bes.- C.
  88. vihrìv, -íva, adj. stürmisch, ungestüm, C.
  89. vihrovı̑t, adj. stürmisch: vihrovito morje, Levst. (Zb. sp.).
  90. vı̑hši, adj. compar., pogl. vikši.
  91. vı̑hta, f. = nevihta, der Sturm, stürmisches Wetter, Mur., Cig., Jan., Mik., Danj. (Posv. p.), jvzhŠt.
  92. víhtəlj, -tlja, (-təljna), m. = 2. veha 1), ein abstehendes Krautblatt, Cig.; — ein Kohlhaupt, das sich nicht gehörig schließen will, Cig.
  93. vı̑htən, -tna, adj. stürmisch, C.
  94. vihtẹ́ti, -ím, vb. impf. schwingen; meč v.
  95. vihtíti, -ím, vb. impf. = vihteti, Dict.; Vihtil je bridki meč, Str.; — v. se nad kom, sich jemandem gegenüber wichtig machen, Levst. (Rok.).
  96. vijáč, m. = jama, kjer se voda steka, posebno v vinogradih, Dol.
  97. vijáča, f. 1) = vega, die verbogene Fläche ( z. B. wenn ein Brett sich wirft), C.; — 2) = štritof 3), C.
  98. vijáčast, adj. vegast, C.
  99. vijȃčnica, f. = voda, ki se steka po jamah v vinogradih, Dol.; — prim. vijač.
  100. viják, m. die Schraube, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.), nk.; ladja na v., der Schraubendampfer, DZ.

   701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA