Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (11.701-11.800)

  1. lẹsovı̑t, adj. waldig, waldreich, Cig., Šol.
  2. lẹsǫ̑vje, n. 1) das Nutzholz, Jan.; — 2) das Gehölz, die Waldung, die Waldgegend, Cig., Jan., C., Gor.
  3. lẹsǫ̑vnat, adj. waldig, Cig., Jan.
  4. ləstìv, -íva, adj. listig, Z., Jan. (H.); intriguant, Jan.
  5. lẹ̑stva, ** f. die Leiter, Cig. (T.), M.; požarna lestva, die Brandleiter, Cig.; navpična, napoševna l., Telov.; = pl. lestve, V.-Cig.; die Treppe, Mur., Jarn.
  6. lẹ̑stvən, -tvəna, adj. Leiter-, Jan. (H.).
  7. lẹ̑stvənica, f. der Leiterbaum, Cig., C.
  8. lẹ̑stvənik, m. 1) der Steiger bei der Feuerwehr, Levst. (Nauk); — 2) der Leiterbaum, der Holm, Telov.
  9. lẹ̑stvica, f. dem. lestva; die Leiter, Št., Mur., Cig., Jan., Mik., ogr.- Valj. (Rad), Goriš.; vrvna l., die Strickleiter, Zora; lestvico postaviti, die Leiter anlegen, Cig.; — lestvice, die Wagenleitern, Cig.; — lestvica, die Scala, Cig. (T.); glasovska l., die Tonleiter, Cig., Jan.; trdotna l., die Härtescala, Cig. (T.).
  10. lẹ̑stvičən, -čna, adj. Leiter-: lestvični klin, die Leitersprosse, Cig.
  11. ləščȃva, f. der Glanz, der Schimmer, ogr.- C.
  12. lẹ́ščev, adj. = leskov, Cig., Jan., C.
  13. lẹ́ščevina, f. = leskovina, Jan.
  14. lẹ́ščevje, n. das Haselgebüsch, Mur., Cig., Jan., Nov., Jurč.; zagnal sem se v leščevje iztikat za lešniki, LjZv.
  15. lẹ́ščevka, f. = leskovka, Jarn., Cig., Jan.
  16. ləščı̑vka, f. neka hruška, Tolm.- Erj. (Torb.).
  17. lẹ́ščnikovəc, -vca, m. = leščníca, der Tannenhäher, Levst. (Nauk).
  18. lẹtȃvəc, -vca, m. 1) der Drache (ein Spielzeug), Jan.; — 2) der Läufer, M.; slaviten l., Levst. (Zb. sp.).
  19. lẹtávina, f. das Geflügel, Vrsno- Erj. (Torb.), Goriška ok., Ip.
  20. lẹtȃvka, f. 1) die Läuferin, Jan. (H.); — 2) pogl. letalka.
  21. letečevína, f. = letečina, Zv.
  22. lȇtəv, -tve, f. die Latte, Cig., Lašče- Levst. (Rok.), Ig (Dol.); — prim. letva.
  23. letẹ́vati, -am, vb. impf. zu fliegen pflegen, Mik.
  24. létəvnik, m. = latnik 1), Cig.
  25. lẹtìv, -íva, adj. l. les, t. j. les, ki je hitro rastel in ima zatorej velike letnice (Jahresringe), Koborid- Erj. (Torb.).
  26. lẹtováti, -ȗjem, vb. impf. im Sommer sein: sv. Urban letuje, Mik.; — im Sommer wohnen, den Sommer zubringen, Cig., Jan., C.; hoditi kam letovat, Navr. (Kop. sp.).
  27. lẹ́tovina, f. = letina 1), C.
  28. lẹtovı̑ščar, -rja, m. der Sommergast, der Sommerfrischler, LjZv.
  29. lẹtovíšče, n. der Sommersitz, der Sommeraufenthalt, Cig., Jan., nk.
  30. lẹ́tovnik, m. das Sommerhaus, Jan. (H.).
  31. lȇtva, f. die Latte, Habd.- Mik., Dict., Cig. (T.), Dalm., DZ., BlKr.; die Leiste, Jan., C.; — debela preklja na strehi, C.; letve so drogi, vtaknjeni v pokončne stebre pri kozolcih, Dol.; gen. tudi: letvę̑, Dol.
  32. letvána, f. die Wöchnerin, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — iz it. lettuana, Mik.
  33. letvíca, f. dem. letva, Nov., Lašče- Levst. (Rok.); — die Leiste, Cig., Jan.; satovna l., die Honiglatte, Nov.; — letvice, klini, ki se n. pr. pri merjenju zemljišč začasno v zemljo vtikajo, Dol.
  34. letvíti, -ím, vb. impf. belatten, Blc.-C.
  35. 1. lẹ́tvọ, n., nam. dletvo, dleto, Bilje- Erj. (Torb.).
  36. 2. lȇtvọ, n. "palica, ki je skozi čelešnik vtaknjena", Mik., Valj. (Rad); — prim. letva.
  37. 1. lẹ̑v, m. 1) die Mause (bei Krebsen, Schlangen), Cig.; rak gre v l., der Krebs mietert, Dol.; — 2) die beim Mausen abgestreifte Haut, Mur.; kačji l., der Schlangenbalg, Dict., Mur., LjZv.; gosenični l., die Raupenhülse, Cig.; — tudi lẹ̀v, lẹ́va, Dol.
  38. 2. lẹ̑v, m. das Gießschaff = lakomnica, Mariborska ok.- C.
  39. 3. lèv, lę́va, m. der Löwe; amerikanski l. = kuguar, puma, Erj. (Ž.); morski l., der Seelöwe (otaria jubata), Erj. (Ž.); — tudi lèv, léva, Valj. (Rad).
  40. lẹ̑v, -ı̑, f. = 1. lev m. 1), die Mause, Erj. (Izb. sp.).
  41. lẹ̑v, lẹ́va, adj. link; leva roka, leva stran, na levi, linkerseits; na levo, linkshin, links; v levo, linkshin, Cig.; — levi brat, der Stiefbruder, ogr.- C.
  42. 1. lẹ̑va, f. eine kaminartige, mit dem Rauchfang in Verbindung stehende Mauernische oder ein solcher kleiner Herd im Zimmer, meist neben der Thüre, gegenüber dem Ofen, wo Spanhölzer verbrannt werden, das Zimmer zu erleuchten, eine Art Wandleuchtofen, (die "Leuchte") Mur., Cig., Jan., Zilj.- Jarn. (Rok.), Valj. (Rad), Gor.; — v levo zakuriti, C.; zakuriti s trskami na levi, Zv.; — der Kamin, Mur., Cig., Jan.
  43. 2. lẹ́va, f. neki majhen ptič, C., prim. levica 3).
  44. lẹváča, f. 1) die linke Hand, C., Z., vzhŠt.; — 2) die Linkhändige, C., vzhŠt.
  45. 1. lẹvák, m. der Linkhand, Guts.- Cig., Mur., Met.- M., ogr.- C., vzhŠt.
  46. 2. lẹvák, m. der Trichter, C.
  47. lẹvákinja, f. die Linkhändige, Mur.
  48. lẹ́vanəc, m. levanci, neka jed: iz koruzne moke in mleka se naredi sok ter vlije v mast, na nje pridejo še jabolka ali kaj tacega, vzhŠt.
  49. lẹvárnica, f. = livarnica, Jan. (H.).
  50. lę́vče, -eta, n. junger Löwe, C.; Prišel je lev z levčeti, Npes.-K.
  51. lę̑včək, -čka, m. dem. lev(ec); 1) junger Löwe, Cig., Jan., C.; — 2) das Löwenhündchen, das Bologneserhündchen, Cig., Jan., Erj. (Ž.).
  52. 1. lẹ̑vəc, -vca, m. ein Krebs, der eben gemaust hat, der Mauser, Cig., Jan.
  53. 2. lę́vəc, -vca, m. die Herbstlerche, die Waldlerche, C.; — prim. 3. levica, 2. leva.
  54. 3. lę́vəc, -vca, m. der Luchs, C., Z.; ( dem. 3. lev?).
  55. levę̑lj, m. = livelj, Frey. (Rok.).
  56. lever, m. der Heber, Jan. (H.).
  57. leverčək, -čka, m. dem. lever(ec); eine gebogene Röhre, um Wein zu heben, Cig.
  58. lẹ́verica, f. = veverica, Cig., Jan., M., Dol.
  59. lẹ̑vež, m. kratko ( nav. jelševo) polence, s katerim se v levi zakuri za svečavo, Valj. (Rad), Gor.
  60. 1. lẹvíca, f. 1) die linke Hand; — 2) die Linke (linke Seite, z. B. eines Parlamentes), M., nk.
  61. 2. levíca, f. 1) die Löwin, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Löwenmaul (antirrhinum), C.
  62. 3. lẹ́vica, f. die Lerche, Jan.; die Feldlerche (alauda arvensis), Luče ( Št.)- Erj. (Torb.); l. ob setvi poje: hiti hiti! C.
  63. levìč, -íča, m. 1) junger Löwe, Mur., Cig., Jan.; mlade leviče nasititi, Dalm.; — 2) das Löwenäffchen (Midas Rosalia), Erj. (Ž.).
  64. lẹvı̑čar, -rja, m. 1) der Linkhand; — 2) ein der Linken angehörendes Parlamentsmitglied, C., nk.
  65. lẹvı̑čarka, f. die Linkhändige, Štrek.
  66. lẹvı̑čarski, adj. 1) den Linkhand betreffend; — 2) die Linke (im Parlamente) betreffend, nk.
  67. levı̑čək, -čka, m. junger Löwe, Jan.
  68. lẹvíčən, -čna, adj. linkhändig; ( linkseitig, Mur.).
  69. lẹvı̑čnica, f. die Linkhändige.
  70. lẹvı̑čnik, m. der Linkhändige, der Linkhand.
  71. lẹvı̑čnjak, m. der Linkhand, Valj. (Rad), SlN.
  72. lẹvı̑łnica, f. = 1. lev 2), die bei der Häutung abgestreifte Haut, Mur.
  73. levína, f. die Löwenhaut, Cig., Jan.
  74. lę́vinja, f. die Löwin, Mur., Cig., Jan.; levinja med levinjami leži, Dalm.
  75. lẹvíšče, n. die abgestreifte Schlangenhaut, C.
  76. levīt, m. Levijev potomec, pri Judih strežnik v svetišču; — = dijakon.
  77. lẹvı̑təv, -tve, f. die Häutung, die Mause, Cig., Jan.
  78. lẹvíti se, -ím se, vb. impf. 1) sich häuten; raki, kače se levijo; — sich abschälen: koža se levi, kjer se je kaka rana zacelila, BlKr.; — 2) sich mausen: ptiči ne pojo, kadar se leve, Dol.- Levst. (Rok.).
  79. levītski, adj. levitisch.
  80. lę̑vji, adj. Löwen-; levja jama, die Löwengrube, Cig.
  81. 1. lẹ̑vka, f. vsak nezrel sad, ki pred časom pade z drevesa, Brda Goriška- Erj. (Torb.); — prim. leviti se.
  82. 2. lẹ̑vka, f. 1) = lakomnica, das Gießschaff, C.; — 2) die Mühlradwasserschachtel, C.
  83. lẹvljénje, n. 1) die Häutung; — 2) das Mausen, Jan. (H.).
  84. levnják, m. die Löwengrube, Mur., Cig., Ravn.
  85. lẹvobrẹ́žən, -žna, adj. am linken Ufer gelegen, SlN.
  86. lẹvostránski, adj. linksseitig, Cig., Jan.
  87. levostrẹ̑łəc, -łca, m. der Löwenschütze, Cig.
  88. lę́vov, adj. des Löwen, Löwen-, Mur., Cig., Jan.
  89. lę́vovka, f. die Löwin, Mik.
  90. levǫ̑vski, adj. Löwen-: Orlovska, levovska Prijazen velja, Vod. (Pes.).
  91. lę̑vski, adj. Löwen-, Mur., C.
  92. lę̑vstək, -stka, m. neka rastlina: das Liebstöckel (levisticum), Cv. VIII. 8.; — pogl. luštrk.
  93. lę̑vštək, -štka, m. stalo za leščerbo, Gor.; — iz nem. Lichtstock, Levst. (Rok.).
  94. lẹ́zavčina, f. coll. Reptilien, Vrsno- Erj. (Torb.).
  95. lẹ̑zavt, m. ein schleichender Mensch, Cig.
  96. ležẹ́vati, -am, vb. impf. zu liegen pflegen, Nov.- Mik.
  97. ležíčav, adj. massig, "ležičav kamen je tist, ki ni v pole zložen in se zatorej ne lomi po plenah", Kanal ( Goriš.)- Erj. (Torb.); ležičava hribina, das Massengestein, Erj. (Min.).
  98. ləžljìv, -íva, adj. prav. nam. lažljiv, = ležniv, C.
  99. ləžnìv, -níva, adj. prav. nam. lažniv, C., Cv. X. 8.
  100. ləžnı̑vəc, -vca, m. prav. nam. lažnivec, der Lügner, prim. ležniv.

   11.201 11.301 11.401 11.501 11.601 11.701 11.801 11.901 12.001 12.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA