Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (11.601-11.700)

  1. lažnı̑vəc, -vca, m. der Lügner; — nam. ləžnı̑vəc.
  2. lažnı̑vka, f. die Lügnerin; — nam. ləžnı̑vka.
  3. lažnívost, f. die Lügenhaftigkeit; — nam. ləžnívost.
  4. lažnı̑vstvọ, n. lügenhaftes Wesen, Mur., Ravn.- C.; — nam. ləžnı̑vstvọ.
  5. lę́čevina, f. das Linsenstroh, Mur.- Cig., Jan.
  6. lẹčı̑təv, -tve, f. die Heilung, die ärztliche Behandlung, Jan.
  7. lẹčívọ, n. der Heilstoff, Jan.
  8. lẹ̑čništvọ, n. die Heilkunst, C.
  9. ledəvjè, n. die Lenden: okoli ledevja, ogr.- Cv. IV. 10.; prim. ledovje.
  10. lę́dovəc, -vca, m. der Eisspat, h. t.- Cig. (T.).
  11. ledǫ́vən, -vna, adj. Eis-: ledǫ̑vni toplomer, das Eiscalorimeter, Cig. (T.).
  12. lę́dovən, -vna, adj. Lenden-, C.
  13. ledovíšče, n. das Eisfeld, Jan. (H.).
  14. ledovı̑t, adj. eisig, Bes.; Do ledovitih mej sveta, Levst. (Zb. sp.).
  15. 1. ledǫ̑vje, n. coll. Eismassen.
  16. 2. ledovjè, n. die Lenden, die Lendengegend, Dict., Cig., Mik., vzhŠt., Gor.; ("ledavje", Trub., Krelj); tudi: lę́dovje, vzhŠt.; = pl. ledovja: opaši svoja ledovja, Dalm.; (— tudi: ledovje f. pl.: tvoje ledovje te bodo bolele, moje ledovje so polne beteža, Dalm.); — nam. ledəvje; prim. ledje.
  17. 1. ledvę̑n, adj. = ledę̑n, Habd.- Mik.
  18. 2. lę́dvən, -dvəna, adj. 1) Lenden-: lę̑dvena mišca, der Lendenmuskel, ledvena odvodnica, die Lendenarterie, ledveno vretence, der Lendenwirbel, Cig. (T.).
  19. 3. ledvę̑n, adj. l. koš, koš za seno, iz tankih, dolgih ledvic, ki so druga od druge po eden decimeter oddaljene, dno pa je iz trt, Dobrepolje ( Dol.).
  20. ledvę́nəc, -nca, m. der Hornklee (lotus corniculatus), Cig.; — iz rus.
  21. ledveníca, f., Z., die Niere, pl. ledvenice, die Nieren, Bes.
  22. 1. ledvíca, f. die Niere, pl. ledvice, die Nieren.
  23. 2. ledvíca, f. eine Art Ruthe, Dobrepolje ( Dol.).
  24. ledvíčast, adj. nierenförmig, Cig., Jan., Erj. (Min.).
  25. ledvíčən, -čna, adj. Nieren-; ledvı̑čna pečenka, der Nierenbraten, V.-Cig.; — ledvično vretence, der Lendenwirbel, Erj. (Som.); ledvični pesek, der Lendengries, Cig.
  26. ledvı̑čnik, m. die Lendenwurz, Cig.
  27. ledvı̑čnjak, m. der Nephrit ( min.), Cig. (T.).
  28. lę́dvije, f. pl. = ledvice, die Nieren, Poh.
  29. ləgȃvəc, -vca, m. = lažnivec, Rez.- C.
  30. legováti, -ȗjem, vb. impf. legieren, Jan.
  31. lēgvan, m. der Leguan, Cig.; navadni l., der gemeine Leguan (iguana tuberculata), Erj. (Ž.).
  32. ləhǫ́vən, -vna, adj. leicht: oves je lehoven, Gor.
  33. lẹkȃrstvọ, n. die Pharmacie-, die Apothekerkunst, Cig., Jan.
  34. lẹkoslǫ̑vəc, -vca, m. der Pharmaceut, Jan.
  35. lẹkoslǫ̑vje, n. die Arzneilehre, Cig.
  36. lẹkováti, -ȗjem, vb. impf. = lečiti, Z., Notr.
  37. lẹkovı̑t, adj. heilsam, Heil-, Cig., Jan.; lekovita voda, der Gesundbrunnen, Zora; lekovite toplice, Zv.
  38. lẹkovı̑tost, f. die Heilsamkeit, Jan.
  39. lekovše, n., Mur., C., pogl. lokovše.
  40. lẹkoznȃnstvọ, n. die Pharmakologie, Cig., Jan.
  41. lẹ́nav, adj. träge, C.
  42. lẹnìv, -íva, adj. träge, faul, Mur., Cig., Jan., Zora.
  43. lẹnívati, -am, vb. impf. faulenzen, Bes.
  44. lẹnı̑vəc, -vca, m. 1) der Faulenzer, Cig.; — 2) troprsti l., das dreizehige Faulthier (bradypus tridactylus), Erj. (Ž.).
  45. lẹnı̑vka, f. die Faulenzerin, Cig., Jan.
  46. lẹnívost, f. die Trägheit, die Faulheit, Mur., Cig., Jan.
  47. lę́nkovəc, -vca, m. das schwarze Bilsenkraut (hyoscyamus niger), Medv. (Rok.).
  48. lẹnokŕvən, -vna, adj. phlegmatisch, Cig.
  49. lẹnokŕvnost, f. das Phlegma, Cig. (T.).
  50. lę̑nov, adj. = lanen, ogr.- C.
  51. lẹnováti, -ȗjem, vb. impf. faulenzen, V.-Cig.
  52. lę̑novəc, -vca, m. = lanovec, lan, ki se ne preza, Mik.; der Winterlein, dessen Kapseln von der Sonnenhitze nicht gerne aufspringen, M., C., Z., Nov.
  53. leopārdovina, f. das Leopardenfell, Cig.
  54. lẹpȃva, f. = lepota, Ravn.
  55. lẹpı̑vəc, -vca, m. der Kleber, Cig.
  56. lẹpı̑vka, f. die Kleberin, Cig.
  57. lẹpı̑vọ, n. der Klebestoff, der Kitt, C., DZ.; — der Kleber (gluten), Cig. (T.), C.
  58. lẹpljìv, -íva, adj. klebrig, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Erj. (Som.).
  59. lẹpljívost, f. die Klebrigkeit, Cig., Jan.
  60. lẹ̑pogovǫ́rən, -rna, adj. rethorisch, Cig.
  61. lẹpogovǫ̑rnik, m. der Redekünstler, Cig.
  62. lẹposlǫ̑vəc, -vca, m. der Belletrist, Cig.
  63. lẹposlǫ́vən, -vna, adj. 1) ästhetisch, Cig., C.; — 2) = leposlovstven, Cig., Jan., C.; l. list, nk.
  64. lẹposlǫ̑vje, n. 1) die Aesthetik, Cig.; — 2) = lepo slovstvo, Jan.
  65. lẹposlǫ̑vstvən, adj. belletristisch, Cig. (T.); leposlovstveni pisatelj, der Belletrist, Cig. (T.).
  66. lẹposlovstvováti, -ȗjem, vb. impf. sich mit der Belletristik befassen, Zv.
  67. lẹpotı̑vəc, m. 1) der Schmücker, Cig.; — 2) der Schminker, Cig.
  68. lẹpovédən, -dna, adj. kdor se lepo vede, wohlgesittet, Vrt.
  69. lẹpovìd, -vída, m. das Belvedere, Cig., Jan.
  70. lẹpoznȃnstvən, -stvəna, adj. ästhetisch, Cig. (T.), nk.
  71. lẹpoznȃnstvọ, n. die Aesthetik, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  72. lepràv, adv. erst, eigentlich, C.; nur, ogr.- C., Ev. tirn.-Mik.
  73. lẹpšȃva, f. die Verschönerung, Cig., Jan.; — die Verzierung, der Zierat, Cig., Jan., C.
  74. lẹpšȃvəc, -vca, m. der Schmücker, der Verzierer, Cig.
  75. lẹpšȃvka, f. die Verziererin, Cig.
  76. lę́rovka, f. das Lilienhähnchen (lema merdigera), Erj. (Z.); — prim. hs. lijer, Lilie.
  77. lẹ̑sarstvọ, n. der Holzhandel, Jan. (H.).
  78. ləsíkavica, f. = bliskavica, das Blitzen, (lisikavica) kajk.- Valj. (Rad).
  79. lẹ́skəv, -kve, f. = leska, ogr.- C.
  80. lẹ́skov, adj. Hasel-; leskov grm, der Haselstrauch; leskova palica, der Haselstock; leskova mast, = Schläge; leskova mast je zdrava, M.; (tudi: leskov močnik, leskovo olje, Cig.).
  81. lẹskováča, f. der Haselstock, Valj. (Rad), Levst. (Zb. sp.), Zv., Vrt.
  82. lẹ́skovəc, -vca, m. 1) der Haselstrauch, Jan.; — 2) die Haselruthe, Mur., Cig., vzhŠt.
  83. lẹ́skovica, f. 1) die Haselruthe, Mur., Jan., Zora; — 2) die europ. Erdscheibe (cyclamen europaeum), Štrek.
  84. lẹ́skovina, f. das Haselnussholz; — das Haselgebüsch, Jan.
  85. ləskovı̑t, adj. glanzvoll, Jan.
  86. lẹ́skovje, n. das Haselgebüsch, Mur., Cig., Jan.
  87. lẹ́skovka, f. die Haselruthe, Jan., M.
  88. lẹ́skovnica, f. = leskovka, Mur., Danj. (Posv. p.).
  89. lẹsníkov, adj. vom Holzapfelbaum oder Holzapfel; l. grm, l. les, l. mošt.
  90. lẹsníkovəc, -vca, m. 1) der wilde Apfelbaum, Cig., M.; — 2) der Holzapfelmost; — der Holzapfelessig, M.
  91. lẹsníkovica, f. = lesnikovec 2), Mur.
  92. lẹsníkovina, f. das Holz von wilden Aepfelbäumen.
  93. lẹsníkovnica, f. = lesnikovec 2), Mur.
  94. lẹsnjáčevəc, -vca, m. der Holzbirnenmost, C.
  95. lẹsodȏłbstvọ, n. die Xyloglyptik, Jan. (H.).
  96. lẹsokvárən, -rna, adj. waldverderblich, Cig.
  97. lẹsokvȃrnik, m. der Waldfrevler, Cig.
  98. lesorẹ̑stvọ, n. die Xylographie, C.
  99. lẹsováti, -ȗjem, vb. impf. Holzer sein, Svet. (Rok.).
  100. lẹsovína, f. 1) das Nutzholz, das Bauholz, Jan.; — lesovine, Holzgattungen, Z., Let.; hölzerne Ware, Cig., Jan., C.; — 2) der Holzstoff, das Xylogen, Cig. (T.); — 3) die Waldung, Cig., Jan.

   11.101 11.201 11.301 11.401 11.501 11.601 11.701 11.801 11.901 12.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA