Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (10.501-10.600)

  1. kosmǫ̑vəc, -vca, m. = kocmovec, das Baummoos, Trst. (Let.).
  2. kosobrȃvəc, -vca, m. eine Art Käfer, M.
  3. kosodrẹ́vina, f. das Knieholz, Cig. (T.).
  4. kọ̑sov, adj. Amsel-, Cig., Jan.
  5. kosǫ́vən, -vna, adj. kosovno blago, Stückgut, Cel. (Ar.).
  6. kosovína, f. das Stückwerk, Jan.
  7. kọ̑sovka, f. das Amselweibchen, Cig., Jan.
  8. kostánjev, adj. Kastanien-; k. les; — kastanienbraun, Cig., Jan.; kostanjevi lasje, M., Z.
  9. kostánjevčək, -čka, m. dem. kostanjevec, das Bräunchen, Cig.
  10. kostánjevəc, -vca, m. 1) braunes Pferd, Cig., Jan.; — 2) = povodnji kostanj, die Wassernuss (trapa natans), Z.
  11. kostánjevən, -vna, adj. kastanienbraun, Mik.
  12. kostánjevica, f. die Wassernuss (trapa natans), C.
  13. kostánjevina, f. das Kastanienholz.
  14. kostánjevje, n. der Kastanienwald.
  15. kostánjevka, f. 1) eine Ruthe, ein Stab aus Kastanienholz, Z.; — 2) eine Art große Fisole, vzhŠt.- C.
  16. kostanjíčevina, f. = kostanjičevje, Kr.
  17. kostanjı̑čevje, n. die Rainweide (ligustrum vulgare), Jan., Mik., Valj. (Rad); ( nam. kosteničevje, prim. kostenika).
  18. kostelı̑čevje, n. coll. die Heckenkirsche (lonicera), Tuš. (R.).
  19. kostenı̑čevje, n. die Rainweide (ligustrum), Dict.; živa meja iz kosteničevja, Pirc.
  20. kostljìv, -íva, adj. grätig, Cig. (T.), Mik.; riba je kostljiva, Gor.- M.
  21. kostoboljàv, -áva, adj. gichtkrank, podagrisch, Levst. (Zb. sp.).
  22. kostoslǫ̑vje, n. die Osteologie, die Knochenlehre, Cig. (T.); — rus.
  23. kostrẹ́va, f. die Roggentrespe, C.; s kostrevo tudi pšenico poteptati, Slom.
  24. kostrẹ̑vəc, -vca, m. = kokolj, der Kornraden (agrostemma githago), Z.
  25. košȃrstvọ, n. die Korbmacherei, Cig., nk.; veliko samotarjev v puščavi se je živilo s košarstvom, Cv.
  26. kóšav, adj. mit dichtem, zerrauftem Haar, C.; k. pes, ein dichtzottiger Hund, ogr.- C.
  27. kóšavəc, -vca, m. = košav človek, C., ogr.- Valj. (Rad).
  28. koščíčav, adj. grätig, Jan.
  29. koščíčevina, f. der Hartriegel, Z.
  30. koščı̑čevje, n. der Hartriegel (ligustrum vulgare), Dol.- Erj. (Torb.).
  31. košeglàv, -gláva, adj. ohne Kopfbedeckung, C.
  32. koševàt, -áta, adj. = košat, Svet. (Rok.), Gor.
  33. košẹ́vati, -am, vb. impf. zu mähen pflegen, Jan., Mik., Erj. (Torb.).
  34. koševína, f. die abgemähte Wiese, Mur., Cig., Jan.; — menda hs.
  35. košę̑vje, n. das Gestrüpp, C.
  36. košę̑vnica, f. 1) koševnice so "naopične palice pri košu na vozu", Sv. Peter (Goriš.)- Erj. (Torb.); — 2) das Flechtwerkzeug zum Flechten der Haare (eine hölzerne große Nadel), Rib. (V.)- Cig.; prim. 1. koša.
  37. košlję̑vje, n. coll. = košlji, nicht Köpfe bildende Krautpflanzen, C.
  38. koštrav, adj. = kuštrav, Mur., Mik., SlGor.
  39. koštrȗnov, adj. Hammel-, Schöpsen-; koštrunovo meso.
  40. koštrȗnovina, f. das Hammelfell, Cig., Jan.; — das Hammelfleisch, Cig.
  41. kotiv, m. = hotiv, fotiv, der Bastard, SlGor.
  42. kotivəc, -vca, m. = kotiv, C.
  43. kotlȃrstvọ, n. das Kupferschmiedhandwerk, Cig., Jan., C.
  44. kótlovəc, -vca, m. der Kesselstein, C.
  45. kotlovína, f. das Kesselerz, das Kupfer, Habd., Mur., Cig., Jan., Štrek., nk.
  46. kotlovı̑nar, -rja, m. der Kupferschmied, der Kupferhändler, Mur., Cig.
  47. kotlovínast, adj. kupferartig: kotlovinasta barva, Zora.
  48. kotlovı̑nski, adj. Kupfer-, kupfern, Guts., Cig., Jan., nk.
  49. kotlovníca, f. die Kesselstube, DZ.
  50. kótlovski, adj. Kessel-: k. prostor, DZ.
  51. kotomę̑rstvọ, n. die Winkelmessung, die Goniometrie, Cig. (T.), C.
  52. kǫ̑tva, f. der Anker, C., ogr.- Valj. (Rad).
  53. kotvár, -rja, m. der Ankerschmied, ogr.- C.
  54. kotvárnica, f. die Ankerschmiede, ogr.- C.
  55. kǫ̑tvica, f. dem. kotva, kleiner Anker, Zora, Sen. (Fiz.).
  56. kotvíšče, n. der Ankerplatz, ogr.- C.
  57. kǫ̑v, m. die Schmiedarbeit, Mur.; Tubalkajn, sin Adamov Je že znal železni kov, Danj.- Valj. (Rad); — das Gepräge, Cig., Jan., Cig. (T.); Ta zlat je kova znanega, Npes.- Mik.; mož starega kova, ein Mann von altem Schrot und Korn, Cig.
  58. kǫ̑v, -ı̑, f. 1) das Beschläge, Levst. (Zb. sp.); — 2) das Hufeisen, Rib.- Mik.; Naprej obrni krampeže, Nazaj obrni gladko kov, Npes.-K.
  59. kọ́v, adj. = kakov, kakšen, Cig., ogr., Poh.- C., Rib.- Levst. (M.), jvzhŠt.
  60. kováč, m. 1) der Schmied; živinozdravni k., der Curschmied, DZ.; podkovni k., der Hufbeschlagschmied, DZ.; — 2) der gemeine Sonnenfisch oder St. Peterfisch (Zeus faber) = sv. Petra riba, Lovrana (Liburnija)- Erj. (Torb., Ž.); — der Springkäfer (elater sp.), Goriš.- Erj. (Torb.).
  61. kováčək, -čka, m. dem. kovač; 1) der Schmiedjunge, Cig.; — 2) der Fitisvogel (regulus trochilus), C., Frey. (F.); (kovačə̀k), Levst. (Nauk); (tudi: der Blauspecht, Zv.; po deblih so plezali in potrkavali neutrudni kovački, Str.; ali: das Schwarzblattel, Cig., Jan.).
  62. kováčenje, n. die Ausübung des Schmiedgewerbes: podkovno k., DZ.
  63. kovačeváti, -ȗjem, vb. impf. das Schmiedhandwerk betreiben, SlN.
  64. kováčevica, f. = kovačica, Mik.
  65. kováčevka, f. neka hruška, Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.).
  66. kovačíca, f. 1) die Schmiedsfrau, die Schmiedin; — 2) neka črešnja, Ip.- Erj. (Torb.).
  67. kovačı̑ja, f. 1) = kovaštvo; — 2) = kovačnica, Cig., Notr.; hudič mu bo peklensko kovačijo odprl, Jsvkr.
  68. kovačíka, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
  69. kováčina, f. die Eisenabfälle beim Schmieden, Mur.
  70. kováčinja, f. = kovačica 1), Rož.- Kres.
  71. kováčiti, -ȃčim, vb. impf. das Schmiedehandwerk betreiben, prim. kovačenje.
  72. kovȃčlja, f. = kovačica 1), Jarn.
  73. kováčnica, f. 1) die Schmiede; — 2) neko jabolko, Mur., Maribor- Erj. (Torb.).
  74. kováčnik, * m. echtes Geisblatt (lonicera caprifolium), C., Tuš. (R.).
  75. kováčnjak, ** m. kovačnjaki (caprifoliaceae), Tuš. (B.).
  76. kováłce, n. = kladivce, Jarn.
  77. kováłen, -łna, adj. 1) zum Schmieden, Beschlagen gehörig: kovȃłno orodje, das Beschlagzeug, Cig.; — 2) schmiedbar, Cig., Jan.
  78. kovȃłnica, f. = kovačnica, C.
  79. kovȃłnik, m. der Amboss, Meg., Alas.
  80. koválọ, n. 1) das Prägewerk, Cig.; — 2) der Hammer, Jarn.
  81. kovȃnje, n. 1) das Schmieden, das Hämmern; das Prägen; k. konj, das Beschlagen der Pferde; — k. na hladno, das Kalthämmern, h. t.- Cig. (T.); — 2) kovanjè, der Beschlag, das Beschläge ( z. B. eines Stockes), Svet. (Rok.), Lašče- Levst. (M.).
  82. kovár, -rja, m. = kovač, C.; — der Anstifter: slučaj, ta zlobni kovar, LjZv.
  83. kovárən, -rna, adj. schlau, listig, hämisch, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; — stsl.
  84. 1. kováriti, -ȃrim, vb. impf. 1) sich mit dem Schmiedehandwerk beschäftigen, Bes.; — 2) Ränke schmieden, Mur., Cig., ZgD.
  85. 2. kováriti, -ȃrim, vb. impf. vor Schaden behüten, verwahren, C.; — iz nem.; prim. varovati, C. (?)
  86. kovȃrnica, f. die Intriguantin, Jan. (H.).
  87. kovȃrnik, m. der Ränkeschmied, Cig., Jan., ZgD.; — stsl.
  88. kovárnost, f. die Arglist, Cig.
  89. kovȃrstvọ, n. die Arglist, die Ränke, Mur., Cig., Jan., C., nk.; — stsl.
  90. kováški, adj. Schmiede-; k. meh, der Schmiedebalg.
  91. kovȃštvọ, n. 1) das Schmiedehandwerk; — 2) die Schmiedezunft, Met.
  92. kováti, kújem, vb. impf. 1) schmieden, hämmern; denar k., Münzen prägen; kovan denar, die Münze, Münzen; — iskre k., Funken schlagen: podkev iskre kuje, Preš.; iskre se kujejo, Npes.-K.; — 2) (mit Metall) beschlagen: konja k.; na ostro k. konja, scharf beschlagen, LjZv.; kolo k., beschienen, Cig.; vrata k., die Thüre beschlagen, Cig.; — 3) ersinnen, aussinnen, Cig.; nove besede k., neue Worte prägen, schmieden, Cig., nk.; pesni kovati, mühsam dichten ( zaničlj.), Cig.; laži k., Lügen schmieden, Z.; — (Uebles) im Schilde führen: nekaj hudega kuje, Cig.; — 4) v zvezde koga k., jemanden zu den Sternen erheben, übermäßig loben, Cig., nk.; ( hs.).
  93. kovčèg, -ę́ga, m. der Koffer, C., DZ., nk.; tudi: kóvčeg, -ę́ga, Cv. X. 1.; stsl., rus., hs.
  94. kǫ̑vəc, -vca, m. der Präger, Cig.
  95. kǫ́vək, -vka, adj. = koven 1), Cig. (T.).
  96. kǫ́vən, -vna, adj. 1) schmiedbar, hämmerbar, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; kovno železo, Schmiedeisen, Cig. (T.); — 2) Präge-, Cig.; kovni trošek, die Prägungskosten, Cig. (T.); kovni stroj, die Prägemaschine, Let.
  97. kovər, -vra, m. die Bettdecke, C.; — der Teppich, Vrt.; — prim. rus. koverъ, Teppich.
  98. kovı̑lje, n. das Federgras (stipa pennata), Tuš. (R.); — hs.
  99. kovína, f. 1) das Metall; plemenite kovine, Edelmetalle, Erj. (Min.); — 2) Geschmiedetes, Geprägtes, C.; — (kǫ̑jna, nam. kovina, das Material, ogr.- Valj. [Rad]).
  100. kovínast, adj. metallartig, metallicht, Cig.

   10.001 10.101 10.201 10.301 10.401 10.501 10.601 10.701 10.801 10.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA