Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (1.001-1.100)

  1. veslonǫ̑žəc, -žca, m. veslonožci, die Ruderfüßer (steganopodes), Cig. (T.), Erj. (Z.).
  2. vẹ̑sna, f. 1) bajeslovno žensko bitje (vesne črčijo ali hreščijo, kadar po noči gredo, t. j. nekako govore): "hreščiš, kakor vesne", tako govore človeku, kateri ima hud kašelj, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) der Frühling, nk.; (po drugih slov. jezikih).
  3. vəsníca, f. das Dorf, die Dorfgemeinde, Mur., Cig., Jan., ogr.- C., Vrt.
  4. vəsničàn, -ána, m. der Dorfbewohner, Cig., Jan.
  5. vəsnı̑čar, -rja, m. = vesničan, ogr.- C.
  6. vẹ̑snik, m. o Jurjevem zeleno opleten mladenič, Ščav.- Pjk. (Črt.).
  7. vəsǫ̑ljni, -ljna, adj., nam. ves voljni: gesammt, allgemein, Welt-; vesoljni svet, die ganze uns offene Welt; vesoljno morje, das Weltmeer; vesoljni potop, die Sintflut.
  8. vəsoljnopotǫ́pən, -pna, adj. diluvianisch, Cig.
  9. vəsǫ̑ljnost, f. die Allgemeinheit, die Gesammtheit, Cig., Jan., nk.
  10. vẹ̑st, -ı̑, f. 1) das Wissen: brez vesti, ohne Vorwissen, z našo vestjo, mit unserem Vorwissen, Rec.; na vest dati, zur Kenntnis geben, Jan., C., Trub.; vest imam, ich weiß, C.; na vest mi je prišlo, ich habe es erfahren, es ist mir bekannt geworden, Dalm.; — die Kunde, die Nachricht, Jan., nk.; (v tem pomenu po drugih slov. jez.); — 2) das Gewissen; v. me peče, das Gewissen drückt mich; tanka, rahla v., ein zartes Gewissen; kosmata v., ein grobes Gewissen; ta človek nima vesti, das ist ein gewissenloser Mensch.
  11. vestẹ́je, f. pl. das Ofenloch, C.; — prim. isteje, ustije, ustje.
  12. vẹ́stən, -tna, adj. 1) Gewissens-; vẹ̑stna dolžnost, reč; — gewissenhaft; v. človek; vestno delati; — 2) bekannt, kund: vsemu svetovi vestno storiti (kund thun), Krelj; kar je vam vestno, rok. iz 15. stol., prisega iz l. 1601- Kres.
  13. vésti, védem, vb. impf. 1) führen, Jan., Ravn., nk.; (po drugih slov. jez.); z močjo ga vedeš na svoje sveto domovje, Ravn.; — 2) vede me, es gelingt mir: vse jo vede, kar ona hoče, Levst. (Rok.); — reč mi vede, die Sache schlägt zu meinem Vortheil aus, Cig.; ne bo jim vedlo, es wird ihnen nicht gelingen, C.; — 3) nützen, helfen: vede, es hilft, V.-Cig.; nič ne vede, Cig.; malo vede, C.; nič ti ne vede moje govorjenje, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 4) blago dobro vede, die Ware findet Abnahme, ne vede, findet keine Abnahme, Cig., Svet. (Rok.); — 5) za denar me trdo vede, es geht mir knapp mit dem Gelde, LjZv.; — 6) v. se, Ravn.; sich aufführen, sich betragen; vedel je, kako nesramno se vedeta sinova, Ravn.; — 7) kako se ti vede? wie geht es dir? Cig.; — kupčija se mu dobro vede, seine Ware findet einen guten Absatz, Cig.; delo se nam po sreči vede (geht glücklich vonstatten), Ravn.; ni se mu vedlo, kakor je sam hotel, LjZv.; — 8) v. se za kaj, sich um etwas handeln, C.
  14. vę́sti, vę́zem, vb. impf. sticken, Cig., Jan., nk.; — hs.
  15. vẹ̑stnik, m. der Verkünder, ZgD.; — der Bote, nk.; — po drugih slov. jezikih.
  16. vẹ́stnost, f. die Gewissenhaftigkeit.
  17. vẹstovı̑t, adj. sich bewusst, Habd.- Mik., C.
  18. vẹstovı̑tost, f. das Gewissen, kajk.- Valj. (Rad).
  19. vəsvǫ́ljən, -ljna, adj. t. j. ves voljen, išči pod: voljen.
  20. və̀š, interj. husch! Preš.
  21. 1. vẹ́ša, f. der Hängeplatz, Jan., Mik.
  22. 2. vẹša, f., pogl. vešča.
  23. vẹ́šalọ, n. 1) tako se imenuje vse kuhinjsko orodje, kar se ga da na steno obesiti, n. pr. razne pokrovače, kuhalnice, penenice itd.: "gospodinja se lahko ponaša s svojim vešalom", Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) pl. vẹšála, der Galgen, Cig., Jan., C., nk.; ( hs.).
  24. vẹ̑šč, vẹ́šča, adj. erfahren, kundig, bewandert, geschickt, Jan., Cig. (T.), C., nk.; vešč vinstvu, Vrt.; vešč jeziku, Zora; vešč o jeziku in tvarini, Levst. (Nauk); vešč o ločbi, Vrt.; — iz drugih slov. jezikov.
  25. vẹ́šča, f. 1) ein vielwissendes Weib, Notr.- Levst. (Rok.), Jurč. (Tug.); — die Zauberin, die Hexe, Meg., Habd., Dict., Mur., Cig.; coprnice ino vešče se na gromadi sežgo, Hip. (Orb.); žensko dete, katero se rodi po zadnjem koncu, bode vešča, Tolm.- Erj. (Torb.); vešče hodijo človeka tlačit ter pijo tudi kri, Volče ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — 2) das Irrlicht, Mur., Cig., Dol.- M., Notr.; — 3) der Nachtfalter; übhpt. der Schmetterling, (veša) Mur., C.; — prosena v., der Hirsezünsler (pyralis silacealis), Erj. (Ž.).
  26. vẹščák, m. der Sachverständige, der Kenner, nk.; — po drugih slov. jezikih.
  27. vẹščákinja, f. die Sachverständige, die Kennerin, nk.; — prim. veščak.
  28. vẹ́ščəc, -čəca, m. 1) der Weissager, Jan., Vest.; — der Zauberer, Habd.- Mik., ogr.- C.; — 2) der Abendfalter, veščeci (crepuscularia), Cig. (T.).
  29. vẹščíca, f. die Weissagerin, Jan.; — die Hexe, Valv.
  30. vẹščína, f. die Geschicklichkeit, die Routine, Cig. (T.).
  31. vẹ́ščiti, -im, vb. impf. lange aufbleiben und Licht brennen, Lašče- Levst. (Rok.).
  32. vẹ̑ščka, f. 1) die Hexe, ogr.- C.; — = ženska, katera bi rada bila coprnica, pa ne more, kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Nachtfalter, C.
  33. vẹ̑ščnik, m. der Riehwurm in den Bienenstöcken (die Larve des Immenwolfes), V.-Cig.
  34. vẹ̑šda, adv. = veš da, ja freilich, natürlich, C., jvzhŠt.
  35. vẹ̑šək, -ška, m. der Kalkspat, V.-Cig.
  36. vẹšèlj, -ę́lja, m. ein abstehendes Krautblatt, Notr.
  37. vẹ̑šenka, f. das Hängeschloss, Cig., M.
  38. vẹ́ševje, n. coll. die Kohlblätter, Dol.
  39. vẹšíca, f. = kapusova rastlina, ki se neče v glavo stisniti in utrditi, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  40. vẹ́šiti se, -im se, vb. impf. durch das Spundloch verrauchen und dadurch schal werden ( v. Wein), Štrek.; vino se veši = cvet iz njega puhti, Vrtov. (Vin.).
  41. vẹ̑šnica, f. der Spundpfropf, Meg.
  42. vẹ̑šnik, m. der Spundbohrer, Jan. (H.).
  43. vešnik, m., Ahac., pogl. vasovavec, 1. oglar.
  44. vę̑tčina, f. altes Zeug, C.; — prim. vetek.
  45. vę̑tək, -tka, adj. alt, Poh.; schwach, abgelebt, abgenützt (von Menschen und Thieren), Fr.- C.; vetki ded, C.; — alt, abgetragen (von Kleidungsstücken), Fr.- C.
  46. vẹ̑tər, -tra, m. der Wind; zgornji v., der Westwind, Savinska dol.; dolenji v., der Ostwind, Meg.; veter = jug, Kras; — okno na dva vetra, ein Fenster mit zwei Flügeln, Cig.; vetra (veter) dati čemu, verschwinden machen, schnell verbrauchen, verzehren: dal mu (vinu) je vetra! er hat tüchtig getrunken, jvzhŠt.; Veter dal boš dvajseticam, Preš.; — v. napraviti komu, jemanden ins Bockshorn jagen, vzhŠt.; — vetrovi, die Bauchwinde, vetrovi ga napenjajo; — na vetrih biti, allem Ungemach ausgesetzt sein, C.
  47. veterān, m. doslužen vojak, der Veteran.
  48. vẹ̑təv, -tve, f. das Worfeln, Jan.
  49. vẹ́ti, vẹ̑jem, vb. impf. 1) wehen; — veter veje s snegom, Vrt.; — 2) = vejati, (Getreide) worfeln, Cig., Jan., C.
  50. vetkọ̑st, f. die Fadenscheinigkeit, die Schleißigkeit (eines Kleides), Fr.- C.
  51. vẹ̑trast, adj. flatterhaft, schwankend, unbeständig.
  52. vẹ́travast, adj. = vetrast, Cig.
  53. vẹ̑trc, m. dem. veter; das Windchen.
  54. vẹ̑trčək, -čka, m. dem. vetrc; das Windchen.
  55. vẹtrę̑n, adj. windig, Jan.
  56. vẹtreník, m. der Windkessel, der Windkasten, Cig., Cig. (T.), DZ., Sen. (Fiz.).
  57. vẹtrenjáča, f. die Windbüchse, Cig. (T.), DZ.
  58. vẹtrenják, m. ein unbeständiger Mensch, der Windbeutel, Cig., Cig. (T.), nk.; — hs.
  59. vẹtrenjȃštvọ, n. die Windbeutelei, nk.
  60. vẹ̑trič, m. dem. veter; das Windchen.
  61. vẹ̑tričək, m. dem. vetrič; das Windchen.
  62. 1. vę̑trih, m. der Dietrich, der Beischlüssel.
  63. 2. vẹ̑trih, m. = hud duh, ki dela veter, Poh.- Pjk. (Črt.).
  64. vẹtrílọ, n. 1) das Segel, Jarn., Mur., ZgD., DZ.; ( stsl.); — 2) der Ventilationsapparat, der Ventilator, Cig. (T.), DZ.
  65. vẹ́triti, -im, vb. impf. lüften, Mur., Cig., Jan., DSv.; kje se bode moj žamet vetril? Glas.
  66. vẹ̑trn, adj. 1) Wind-; vetrni malin, die Windmühle, Levst. (Zb. sp.); — windig, vetrno je, vetrno vreme; — 2) unbeständig, unzuverlässig, Cig., Jan.
  67. vẹ̑trnast, adj. unbeständig, Cig., Cv.
  68. vẹ̑trnica, f. 1) die Windfahne, Cig., Jan., Cig. (T.), Hip. (Orb.); der Wetterhahn, Jan.; — 2) der Fächer, Dict., Mur., Cig., C., nk.; — 3) das Segel, ogr.- C.; — 4) der Flügel an einer Windmühle, Mur., Cig., Jan.; vetrnice suhega mlina, ogr.- Valj. (Rad); an einer Klappermühle (klopotec), Valj. (Rad); — die Windmühle selbst, Jarn., V.-Cig.; — die Getreidereinigungsmaschine: na vetrnico žito usipati, Ravn. (Abc.); — der Windfang, bes. der Windfang am Blasbalg, Cig.; — 5) das Ventil, V.-Cig.; — 6) der Fensterladen, Koborid- Erj. (Torb.); pl. vetrnice, die Jalousien, Cig.; = vetrnice na faflje, Gor.; — 7) die Klappe am Taubenschlage, Cig.; — 8) vetrnice, die Strohflechten an den Eckfirsten des Strohdaches, Cig., C., Dol.; — 9) ein besonderer Schmerz in den Gelenken, eine Art Rheumatismus, Mur., C.; — 10) die Windpocke, die Windblatter, C.; — 11) das Windröschen (anemone), Jan., Erj. (Ž.), Vrt., Nkol.; — der Backenklee (dorycnium herbaceum), Rodik- Erj. (Torb.).
  69. vẹ̑trničica, f. dem. vetrnica; ein kleiner Fächer, Dict.
  70. vẹ̑trnik, m. 1) die Wetterfahne, Mur., Cig.; der Wetterhahn, Jarn.; — 2) der Windfächer, Mur., Cig.; — 3) die Windmühle, Mur., Cig., Jan., Levst. (Zb. sp.); — 4) der Windfang, Cig., Jan.; — 5) = glavni steber pri strešnem odru ali pri stogu, die Stuhlsäule, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 6) die Flockenblume (centaurea iacea), Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — die Galgantwurzel (galanga), Dict., C.; — (piše se tudi: vetrenik).
  71. vẹ̑trnjak, m. = vetrnik 1), Mur.
  72. vẹ̑trnost, f. 1) die Windigkeit, Cig.; — 2) die Unbeständigkeit, die Windbeutelei, die Flatterhaftigkeit, Cig., Jan., nk.
  73. vẹtrokàz, -káza, m. der Windzeiger, das Anemoskop, Cig. (T.).
  74. vẹtromèr, -mę́ra, m. der Windmesser, das Anemometer, Cig., Cig. (T.).
  75. vẹtromę̑rstvọ, n. die Windmesskunst, Cig.
  76. vẹtrovȃnje, n. das Lüften, ogr.- C.
  77. vẹtrováti, -ȗjem, vb. impf. lüften, ogr.- C.
  78. vẹtrǫ́vən, -vna, adj. windig; vetrovno je; vetrovno vreme; — der Blähsucht unterworfen, ( prim. vetrovnost 2)).
  79. vẹtrovı̑t, adj. 1) windig, Mur., Cig. (T.); — 2) wetterlaunisch, Jan.; flatterhaft, C.
  80. vẹtrǫ̑vje, n. coll. die Winde.
  81. vẹ̑trovka, f. die Wiesenraute (thalictrum aquilegifolium), C.; — das Maßliebchen (bellis perennis), C.
  82. vẹtrǫ̑vnica, f. die Windrose, Cig. (T.), Jes.
  83. vẹtrǫ́vnost, f. 1) die Windigkeit; — 2) die Blähsucht, Cig.
  84. vę̑tšati se, -am se, vb. impf. alt werden, altern, C.
  85. vẹ̑vəc, -vca, m. 1) der Worfler, C.; — 2) die Getreidereinigungsmaschine, Polj.
  86. vẹ́verica, f. das Eichhörnchen (sciurus).
  87. vẹ́veričar, -rja, m. der Eichhornaffe (callithrix sciurea), Erj. (Z.).
  88. vẹ́veričica, f. dem. veverica; das Eichhörnchen.
  89. vẹ́veričji, adj. vom Eichhörnchen.
  90. vẹveričnják, m. pes veveričnjak, der Eichhornfänger, Cig.
  91. vẹ́verka, f. = veverica, Jan.
  92. vẹvọ̑da, m., nam. vojvoda (vojevoda), (viuda, vivuda) Trub., Dalm.- Cv. XIII. 2.
  93. vę̑z, m. 1) = vez, f. das Band, ogr., kajk.- Valj. (Rad); — 2) eine Art Ulme, za Muro- C. ( Vest.).
  94. vę̑z, -ı̑, f. 1) das Band, das Bindemittel, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Mik., Erj. (Som.), Dol.; vezi, das Bindholz bei den Zimmerleuten, Cig.; vezi (die Bänder) vežejo oplen in podvoz, Št. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — das Satzband, die Copula ( gramm.), Cig., Cig. (T.); — 2) die Masche beim Stricken, C.; — 3) das Binden (der Weinreben an die Pfähle), Cig.; — 4) der Einband, Cig.
  95. vę́za, f. 1) das Band, Jarn.; — 2) die Dachverbindung, Cig.
  96. vezáč, m. kdor kaj veže: der Garbenbinder, der Rebenbinder, Cig., M., Dol.
  97. vezáča, f. das Rebenband, C.
  98. vezačíca, f. die Rebenbinderin, Cig., C., jvzhŠt.
  99. vezȃčka, f. = vezačica, Cig.
  100. vezȃj, m. das Bindezeichen, Cig., Cig. (T.).

   501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA