vštric (8)

1. vštrı̑c, I. adv. nebeneinander, in gleicher Linie o. Fronte; v. sva stala, hodila; — II. praep. c. gen. neben, parallel an; v. koga stati; ali smem vštric tebe iti? Jurč.; drug v. druzega se postaviti, in Stirnreihen sich aufstellen, Telov.; — neben: zakaj Bog v. dobrih toliko hudobnih ljudi trpi? Ravn.
2. vštrícati se, -am se, vb. impf. im Gehen gleichen Schritt zu halten suchen, Gor.
3. vštrı̑cema, adv. = vštric I., C.
4. razjȃhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) vom Pferde steigen: vštric koče razjašejo, Jurč.; r. konja, C., Levst. (Rok.), Vrt.; — 2) r. se, sich abreiten, Cig.
5. štrı̑c, adv., praep., Mur., Cig., pogl. vštric.
6. štrı̑t, adv. = vštrit, vštric: na štrit iti, vzhŠt.
7. vàdlje, adv. 1) = vštric, daneben: vadlje greva, C.; — 2) vadlje do Ljubljane, bis nach Laibach, Rib.- Mik.; — 3) sogleich, sofort, Cig., Jan., Kras, Ist.- Erj. (Torb.); — prim. stsl. podlje, nach der Länge, Mik. (Et.).
8. vštrı̑t, adv., praep. c. gen. = vštric, Levst. (Sl. Spr.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani