Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

uta (320-419)

pelı̑nčək, -čka, m. eine asiatische Wermutart (artemisia contra), (seme daje prah za gliste), Tuš. (B.).
perǫ̑tar, -rja, m. = perutar, die Flügelschnecke (strombus), C.
pı̑kčast, adj. punktiert: pikčasta kokoš, ruta; ( min.), Cig. (T.).
písati, -šem, vb. impf. 1) schreiben; lepo, grdo, slabo, drobno p., eine schöne, unschöne, schlechte, kleine Schrift haben; p. pismo, nalogo, številke; p. komu, jemandem schreiben, schriftlich mittheilen; p. po kaj, etwas verschreiben, schriftlich bestellen: p. po knjige, po blago, po deklo; — schreiben (= der Verfasser sein); kdo piše te članke? — pisano pravo, das geschriebene, positive Recht, Cig. (T.); — vorschreiben: postav se držati, katere nam piše Bog, Ravn.; ustanovila, kar jih o tem zakon piše, die diesfälligen gesetzlichen Bestimmungen, Levst. (Nauk); kar pišejo paragrafi, DZ.; — p. kaj v razhod, in Ausgabe stellen ( merc.), Cig. (T.); — anrechnen: p. komu v hvalo, zaslugo, Cig. (T.); vse Bogu računati in pisati, Krelj; — kako se pišeš? wie heißest du mit dem Schreibnamen oder Zunamen? pišejo me za —, pišem se za —, mein Schreibname ist —; — 2) p. se, sich färben: črešnje se uže pišejo, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — p. z iglo, sticken, Cig.; — pisan, bunt, buntfärbig; pisana ruta, suknja; — vse pisano je ptičev, alles ist von Vögeln bunt (um die Menge anzuzeigen), Ravn.- Mik.; pisana jajca, gefärbte Eier, Cig.; pisani stol, der Pranger, Npes.- M.; gefleckt, gestreift, gesprenkelt, Cig., Jan.; pisan gad; pisana krava, Z.; pisano gledati, mit scheelen Augen ansehen, zornige Blicke werfen; pisano gleda, kakor modras, Cig.; böse (auf jemanden): ali bo tebi pisan! Jurč.; pisana mati, die Stiefmutter, Mur., Cig., Jan., Mik., Zv.
piščȃj, m. die Wimmer (ein Hautausschlag), vzhŠt.; — prim. piščiti se.
pitan, m., Cig., pogl. putan.
plahútica, f. = plahuta 2), der Venusspiegel (specularia speculum), Kras- Erj. (Torb.).
plȃstje, n. coll. 1) Heuschober, Nov.; krma je še v plastju = v plasteh, SlGor.; — 2) Laubbauschen, Mik.; = po lozah obsekano in v butarice povezano mladje (v gnojitev trsja), Dol.; das Schaflaub (als Winterfutter), V.-Cig.
plavutnína, f. coll. = plavutarice, Cig.
plı̑tva, f. 1) = plutva, das Floß, Cig., Jan., Mik.; — 2) die Fischkieme, C., Mik.; — 3) = plavuta, die Flosse, C.
pobǫ̑čnik, m. der Adjutant, der Adlatus, Cig., Jan., C., nk.
podẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) aufarbeiten; vse p., reine Arbeit machen, Cig.; das Material aufarbeiten, verarbeiten; klobčiče preje v platno p., Ravn. (Abc.); usnje v črevlje p., Z.; meso v klobase, hosto v butarice p., Polj.; slamo v gnoj p., Cig.; podelan gnoj, verrotteter Dünger, Vrtov. (Km. k.); (v pisarnicah) vse podelati, kar se je nabralo, Vod. (Nov.); — podelan prostor, verfahrenes Feld (im Bergbau), V.-Cig.; — 2) verwüsten, Jarn., M.; vol je po zelniku vse podelal, Z.; — 3) beschmutzen, Cig.; — p. se, sich mit den eigenen Excrementen beschmutzen, sich bemachen; p. se v gnezdo, ins Nest thun, Cig.; — p. se, sich beflecken ( fig.), alle Achtung verlieren, Polj.; — 4) ein wenig arbeiten, Cig.
podjármov, adj. = podjarmen, fürs Joch geeignet, am Joche ziehend, Joch-: podjarmov vol, Mur., C.; podjarmova oslica, Trub., Dalm.; podjarmova mutasta živina je govorila, Jap. (Sv. p.).
podplúti, (-plóvem), -plújem, vb. pf. unterlaufen ( v. Blut), Ravn.- M.; kri podpluje, Mik.; = podpluje, Savinska dol.; ako se kdo uščane, podpluje, Podkrnci- Erj. (Torb.); — podpluta kri, Cig., Mik.; — podplut, mit Blut unterlaufen, Jan., Svet. (Rok.), Gor.; podplute oči, Zv.
1. podrę́pica, f. 1) = podrepna muha, Erj. (Torb.); die Rossfliege, Jan.; — 2) podrepni konjski remen, Hip. (Orb.), Erj. (Torb.); — vrv, s katero se butara na osla tako priveže, da mu ide pod rep, Kras; — 3) naprava pri vozu, ki drži oje po koncu, Tolm.- Erj. (Torb.).
pohȃba, f. die Missgestaltung am menschlichen Körper: kuta bi pokrila te pohabe, Jurč.; — učena p., eine gelehrte Verhunzung, Levst. ( LjZv.); = pohabljen človek, pokveka: ti pohaba, ti! Svet. (Rok.); pohaba in krivenča, Levst. (Zb. sp.).
pomáhati, -am, vb. pf. 1) zusammenhauen, Cig.; — 2) ein wenig schlagen: p. s perutami, Z.; p. komu, jemandem ( z. B. mit der Hand) winken, Z.
poslȃnstvọ, n. 1) die Sendung, die Mission, Cig. (T.); — 2) die Abgeordnetenwürde: deželno, državno p., nk.; — 3) die Abgesandten, die Gesandtschaft, die Deputation, Mur., Cig., Jan., nk.
povrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. 1) = storiti, ein Junges (Junge) werfen, Mur., Jan., jvzhŠt.; krava je povrgla, svinja je pet prascev povrgla, jvzhŠt.; košuta na polju povrže, Škrinj.; — 2) = izvreči, unzeitig, unglücklich werfen, Notr., Gor.- Cig., Tolm.
pravı̑łski, adj. statutarisch: pravilska določila, statutarische Bestimmungen, DZ.
prę̑denəc, -nca, m. 1) die Flachsseide (cuscuta epilinum), Jan., C., Valj. (Rad); — deteljni p., die Kleeseide (cuscuta europaea), Gor.; (predanec), Josch; — 2) = predeni tobak, der Rolltabak, V.-Cig.
prę̑denica, f. = predenec 1), die Flachsseide (cuscuta), Cig., Jan., Tuš. (R.), Nov.; deteljna p., die Kleeseide, Nov., jvzhŠt.
premẹ̑stba, f. die Permutation ( math.), Cig. (T.).
premẹ̑stək, -stka, m. die Permutationsgruppe ( math.), Cig. (T.).
premẹ́stən, -stna, adj. Versetzungs-, nk.; — Permutations-: premẹ̑stnọ število, die Permutationszahl, Cel. (Ar.).
premẹščȃj, m. die Permutationsform ( math.), Cig. (T.).
prenadúti, -dmèm, (-dújem), vb. pf. zu sehr aufblähen, prenadut, schwülstig: prenaduto govorjenje, Z.; prenaduta pesem, C.
prepı̑rka, f. der Streit, der Zank, die Streitigkeit, C., Valj. (Rad); die Disputation, h. t.- Cig. (T.).
prestȃva, f. 1) die Umstellung, die Versetzung, die Transposition, Cig., Jan.; p. mejnikov, die Grenzverrückung, Cig.; — die Permutation ( math.), Cig. (T.); — die Transferierung, Jan., nk.; die Dislocation, Cig.; — 2) die Übersetzung (in eine andere Sprache), Cig., Jan., nk.
prevíjanje, n. das Durchwinden, das Umwinden etc., prim. previjati; — p. glasa, die Modulation der Stimme, Cig.; die Mutation der Stimme ( z. B. beim Declamieren), Cig. (T.).
1. prę́zati, -am, vb. impf. 1) aufspringen (von Samenkapseln, Hülsen u. dgl.): sočivje preza, Dict.; pšenica in sploh žito preza, kadar je prezrelo in zrna začno padati iz klasja, Kras- Erj. (Torb.), Št.; — 2) aufspringen machen: lan p., das Aufspringen der Leinsamenkapseln durch Mischen befördern, C.; — ( fig.) dežele p., die Länder aussaugen, Nov.; mit Worten quälen: p. koga, da bi razdražil njegovo radovednost, Zv.; — bolhe p., (Flöhe springen machen) Flöhe fangen, Cig., Lašče- Erj. (Torb.); nemškutarske besede p., Zv.; — an der Sonne wärmen, Cig.; ruhe p., da bi bolhe odskakale, Notr.; — p. se, aufspringen (von Samenkapseln, Hülsen u. dgl.); lan, grah se preza, Mur., Danj.- Mik., Št.- C., Polj., Lašče- Erj. (Torb.); laneno seme se na ruhe razgrne, da se preza, Levst. (Rok.); — sukno, obleka se preza, = začela se je trgati, zemlja se preza (= poka), Gor.; — 3) mit Bitten zusetzen, "fergeln" (von Kindern), C.; — 4) = škripati, knarren, C.; "raunzen" (von Krebsen, wenn sie außerhalb des Wassers sind), Mur.
pribǫ̑čnik, m. der Adjutant, Cig., Jan., C., Levst. (Nauk), nk.
pripìs, -písa, m. ein schriftlicher Zusatz: die Beischrift, die Nachschrift, Cig., Jan., C.; — die Vorschreibung (einer Steuer), Levst. (Pril.); — p. taks, die Taxvormerkung, Cig.; — die Gegenaussteuer, die Widerlage, Cig.; — die Zurechnung, die Imputation, Cig., Jan.
prisǫ̑tən, adj. = navzočen, C., nk.; — prim. hs. prisutan, rus. prisutstvie.
privǫ̑dnica, f. (cev) p., die Zuleitungsröhre, Cig. (T.); (žila) p., die Blutader, die Vene; velika p., die Hohlvene, Erj. (Som.).
probkovína, f. der Korkstoff, der Kork, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; — pogl. pluta.
pútica, f. dem. puta; bela p., das Alpen-Schneehuhn (tetrao lagopus), Frey. (F.).
pútiti se, -im se, vb. impf. sich aufblasen, Jan. (H.); = kujati se: otrok se puti = grdo se drži, neče n. pr. iti jest, kadar ga kličejo, BlKr.; — prim. puta 2), putan.
1. pȗtka, f. dem. puta 1); = putica, Cig., Jan., C.; — povodna putka, das Rohrhuhn, Ljub.
rángarčək, -čka, m. dem. rangar; mali r., der kleine Reiher (ardea minuta), beli r., der kleine Silberreiher (ardea garzetta), Frey. (F.).
razbútiti, -bȗtim, vb. pf. = razbutati, Cig., Jan.
2. rodína, f. die Knopfsimse (juncus articulatus), Medv. (Rok.), Gor.; — tudi: das Riedgras (carex acuta), Cig.
rǫ̑žast, adj. 1) geblümt; rožasta ruta, rožast kožuh; — 2) rosenartig, Cig., Jan.; — rosenroth, Cig. (T.).
rȗnda, f. eine Art Raute (ruta divaricata), Rodik na Krasu- Erj. (Torb.).
1. rútica, f. dem. 1. ruta; das Tüchelchen.
2. rútica, f. dem. 2. ruta; die Raute (ruta), Cig., Tuš. (B.); gorje vam, ki desetinite rutico! Trub., Jap. (Sv. p.); vinska r., die Weinraute, die Gartenraute (ruta graveolens), Cig.
síliti, sı̑lim, vb. impf. 1) zwingen, nöthigen; s. koga k delu, jesti, da bi kaj storil; — s. se, sich zwingen; sili se jesti; s. se, sich anstrengen: zastonj se siliš, Cig.; kaj se siliš, če ne moreš! jvzhŠt.; — s. se, sich zieren, affectieren; siljen, affectiert, gesucht, Cig. (T.); — 2) aufnöthigen, aufdringen wollen: s. komu kaj; s. koga s čim; s. komu kaj v roke; s. koga z jedjo; s. se z jedjo; — 3) überwältigen: jok me sili, es ist mir weinerlich; zaspanec, dremavec me sili, der Schlaf kommt mich an, Cig.; skuta me sili, es ekelt mich, Jan.; smeh me sili, ich muss lachen, Z.; — 4) zu gelangen suchen, dringen; vedno naprej s.; krava domov, v škodo sili; kri v glavo sili; lasje mu silijo v obraz; jaz sem silil ž njimi, ich wollte mit Gewalt mitgehen, Jurč.
skríti, -krı̑jem, vb. pf. verstecken, verbergen; s. se, sich verstecken, sich verbergen; košuta se je lovcem ( vor den Jägern) skrila, Met.; v zatišju severju in burji skrit, Levst. (Beč.); s. se v goščavo, v gozd, in das Dickicht, in den Wald sich begeben, um sich dort zu verstecken; — skrit, verschlossen, zurückhaltend, Cig. (T.).
slokítast, adj. = slokutast, C.
slokítati, -am, vb. impf. = slokutati, C.
slotati, -am, vb. impf. stürmen und regnen, Rez.- C.; (tudi: slutati, C.).
smǫ̑jka, f. eine in Glutasche gebratene ganze Rübe, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad), Gor.; vsak po svojo smojko v ogenj sezi! Npreg.- Jan. (Slovn.).
smołník, m. 1) die Wagenschmiere, M.; — 2) der Pechhut, Cig.; — 3) das Leimkraut (silene nutans), C.; — 4) der Pechstein, C., Cig. (T.).
splástati, -am, vb. pf. schichtweise übereinander legen: praprot morajo znašavci splastati, da se jim butara ne razsuje, Polj.; kadar seno na voz nakladajo, morajo je splastati, sicer se vogal rad utrga izpod žrdi, Polj.
splàv, spláva, m. 1) der Wasserablass, der Durchlass, die Schleuse, Mur.- Cig., Jan., C.; — das Gerinne im Berg- und Mühlenbau, das Fluder, Jan., vzhŠt.; — 2) na splav, schnell: na s. teči, Slc.; na s. dirjati, im Galopp reiten, V.-Cig.; Na Dunaj pride v splav in skok, Npes.- Vod. (Pes.); — 3) was vom Wasser fortgeschwemmt o. angeschwemmt wird: der Schwimmbruch, V.-Cig., C.; velik del zemljišča je reka s svojim splavom pokrila, Nov.; — der Eisgang, Cig.; — 4) das Floß, Šol., C., nk.; ( hs.); — 5) die unzeitige Geburt, der Abortus; splav imeti, abortieren, Cig.; dete je šlo po splavu od nje, Lašče- Levst. (Rok.); — 6) = plavuta, die Flossfeder der Fische, Mur.- Cig.; (splav f. Jan.).
srebọ̑t, f. = srobot: butaro s srebotjo ovezati, DSv.
stẹnı̑čnik, m. das Wandläusekraut, die Stinklilie (iris foetidissima), Cig.; — tudi: der Wasserschierling (cicuta virosa), C.
sȗlj, m. das Wasserschaff, C.; — die Butte, Bolc- C.; posoda za slano meso, Tolm.; — lesena posoda, v katero se spravlja skuta, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — (suj, Schaff, Rez.- C.).
sútəl, -tla, m. = birmski boter, C.; (sutal, Jan.); — prim. it. santolo = boter, C.
šȃš, m. neka trava, ki raste po mlakužah, ob vodah, in iz katere delajo tudi pastirske plašče, BlKr.; hodi v šaš! geh zum Kuckuk! BlKr.; ostri š., scharfes Riedgras (carex acuta), Tuš. (R.); — das Schilfrohr, ogr.- C.
1. šatráti, -ȃm, vb. impf. flicken: obutalo, plot š., BlKr.
šibína, f. die Gerte, die Ruthe, Cig.; lazil je po gozdu iskat drobnih šibin (za butare na cvetno nedeljo), LjZv.; krivil bi te kakor vrbovo šibino, Jurč.
škrgotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = škrgutati, C.
šlȃrast, adj. aus durchsichtigem Zeug: peča, ruta šlarasta, Levst. (Rok.), Zv.
šútina, f. = 2. šuta 2), der Erdwall, Meg., Dict.
təníca, f. die Flachsseide (cuscuta), M., C.
tę́žati, tę̑žam, vb. impf. t. koga, auf jemandem lasten, Cig.; butare jo bodo tako težale, da bode pešala, Škrinj.
tọ̀, conj. da, so (im Nachsatze): to bi bili reveži, če bi mutasti bili, Ravn.; kadar pride, to psuje, BlKr.- Levst. (M.); kar (kaj) dlje, to bolje, je länger, desto besser, Krelj.
trobẹlíka, f. 1) das Rohr, M.; — 2) der Wasserschierling (cicuta), Guts.- Cig., Mur., Jan., M., C., Valj. (Rad); = velika t., Tuš. (R.); — mala t., die Hundspetersilie (aethusa cynapium), Tuš. (R.); — = divji bezeg, der Waldholunder, Št.- Cig.; — trobẹ́lika, Valj. (Rad).
tŕta, f. 1) eine biegsame, gedrehte Ruthe, die Wiede; šel je v brezovo goščo trto rezat, da bi zvezal butaro, Jurč.; — iz trte kaj izviti = vom Zaune brechen; izgovor je dober, če je tudi iz trte izvit; mora biti, da bi se imelo iz trte izviti, Met.; — t. smokev, ein Kranz Feigen, C.; — 2) (vinska) t., die Weinrebe; trta je obrodila; — 3) kozja t., das Geißblatt (lonicera caprifolium), Nov.- C.; tudi: mrtva t., Gor.
trútica, f. dem. truta; das Maßliebchen (bellis perennis), Ščav.- C.
trútika, f. = truta 2), vzhŠt.- C.
tŕžiti, -im, vb. impf. Handel treiben, handeln, s sadjem, z žitom t.; ali dobro tržite danes? geht das Geschäft heute gut?
tutljáti, -ȃm, vb. impf. = piskati, C.; — prim. 2. tutati 1).
útica, f. dem. uta; das Hüttchen.
utrẹ́ti, -tárem, (-térem), -trèm, vb. pf. 1) ogenj u. = s trenjem napraviti ogenj, durch Reibung Feuer anmachen, Navr. (Let.); — 2) durch Fahren u. Gehen fest machen, festtreten; pot, cesto u., Cig., C., Erj. (Torb.); utrta steza, tla, C.; konji iščejo utrtega pota, Erj. (Izb. sp.); grudasta cesta se počasi utare, Z.; — travo utreti, Gras zusammentreten, Volk.; — 3) u. se, beim Brecheln des Flachses sich verletzen, Notr.
v, I. praep. A) c. acc. 1) kaže na vprašanje: kam? pri glagolih, ki pomenjajo premikanje, in drugih, kam je dejanje namerjeno: in (nach, gegen); iti v cerkev; pasti v jamo; nima kaj va-se, er hat nichts zu essen, Dol., Gor.; gledati v knjigo; v tarčo streljati; kamen v koga vreči; v cesarja (= proti cesarju) se puntati, Burg.; iti v stran, seitwärts gehen; v kraj iti, spraviti, weggehen, wegschaffen; omahovati v dve plati, nach zwei Seiten hin schwanken, Ravn.; v leta iti, alt werden; v misel vzeti, erwähnen; — (kraj je izražen po dejanju): iti v mlat, v prejo, dreschen, spinnen gehen; — v gobe hoditi = hoditi gob brat, LjZv.; — (kraj je izražen po osebah): v svate iti, vabiti, zur Hochzeit gehen, laden; v kmete iti, aufs Land gehen, C.; v Lahe iti, in die Furlanei gehen, Goriš.; v Nemce iti, nach Deutschland gehen, C., nk.; — dati koga v krojače, jemanden das Schneiderhandwerk lernen lassen, Glas.; — na vprašanje: kje? biti v katero faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Dol.; v nekatere kraje, v nekatera, ena mesta, in einigen Gegenden, an einigen Stellen, Kr.; — 2) kaže dele, v katere se deli kaka reč: in; v štiri dele razdeliti; Zreže v koscev jo (popotnico) deset, Npes.-K.; — 3) kaže obleko, v katero se kdo oblači: in; oblačiti se v svilo, v volno; v škrlat oblečen; — 4) kaže pri glagolih: zadeti, udariti, raniti itd. prizadeti del: in, an; v nogo, v obraz udariti, raniti; v lice poljubiti; — 5) stoji v časnem pomenu na vprašanje: kedaj? an; v nedeljo, v ponedeljek, v petek in svetek; v praznike; v 5. dan avgusta meseca, nk.; ti boš mutast do tega dne, v kateri le-to storjeno bode, Krelj; v večer ali v jutro, Krelj; v stare čase je bilo dovoljeno, LjZv.; v prvo, v drugo, zum erstenmal, zweitenmal; v tretjič, zum drittenmal; v novič, neuerdings; — v jesen, im Herbste; v bratvo, zur Zeit der Weinlese, Danj. (Posv. p.); v prijazni čas popoludne, Levst. (Zb. sp.); — 6) kaže namen, nasledek: zu; v ta namen, zu diesem Zwecke; v dar dati, schenken, v dar dobiti, zum Geschenke bekommen; v dokaz biti, zum Beweise dienen, Cig., nk.; v to opravilo odločen, zu diesem Geschäfte bestimmt, Burg.; v strah prijeti koga, jemanden scharf zur Rede stellen; v zakon vzeti, zur Ehe nehmen; v najem, v zakup dati, vzeti, in Miethe, Pacht geben, nehmen; v posest vzeti, in Besitz nehmen, Cig., Levst. (Nauk), nk.; v last imeti, zueigen haben, Cig., nk.; = v svoje imeti, Cig.; v smeh obrniti, lächerlich machen; v hudo obrniti, missdeuten; v rop jim bodo naše žene (zum Raube), Ravn.- Mik.; — biti v kaj, zu etwas gereichen: v korist, v dobiček, v škodo, v nesrečo, v čast, v sramoto, v veselje, v žalost biti komu; v čast si šteti; v zlo, v greh šteti (anrechnen) komu kaj; v posmeh biti, zum Gelächter sein; v denar spraviti, zu Geld machen; v nič devati, herabwürdigen, mit Verachtung behandeln; v navado priti, zur Gewohnheit werden; — 7) kaže to, v kar se kaj izpremeni: in, zu; kačo izpremeniti v človeka; izpremeniti se v kačo; — kronati koga v cesarja, Vrtov.- Jan. (Slovn.); v kralja izbrati, Levst. (Rok.); v tajnika postaviti, Levst. ( LjZv.); — 8) kaže, v kar kdo veruje: an; v Boga verovati, an Gott glauben; — 9) kaže način: v dober kup, billig, wohlfeil, Jan., nk.; = v ceno, Cig., Gor.; v noben kup, um keinen Preis, auf keine Weise, durchaus nicht, Jan.; V dir (= dirjaje) je Ravbar tekel, Npes.- Mik.; V šatorje dirja v skok (im Galopp), Npes.-K.; jesti v slast (mit Appetit); v mehko, v trdo kuhana jajca, weich, hart gekochte Eier, Ravn. (Abc.); v dve nadstropji zidano poslopje, ein zweistöckig gebautes Haus, LjZv.; v dva cepa, nach zwei Seiten: zweideutig, Cig.; v tri pramene spletena kita; v živo opomniti, dringend mahnen, Burg.; v živo čutiti, lebhaft fühlen, Ravn., Mik.; v čisto (rein) pomesti; v čisto popiti, ganz austrinken, Gor.; — 10) kaže natančnejše določilo: in (an, von); v čelo tri pedi širok; v obraz je lepa, sie ist schön von Angesicht; v obče, im allgemeinen, Jan., nk.; — 11) nam. stsl. vъzъ: v hrib iti, bergauf gehen; v dol, bergab, Dict., C.; ( nav. navdol); — B) c. loc. 1) kaže na vprašanje kje? prostor, v katerem kaj je ali se godi: in; v cerkvi biti; v vasi stanovati; v Lahih, in der Furlanei, Goriš.; v Nemcih, in Deutschland, bei den Deutschen, C., Rec., Levst. (Nauk); v kmetih, auf dem Lande, C.; — v svilnati opravi, in seidenem Gewande; — molil je sam v sebi (bei sich selbst) le-tako, Krelj; sami v sebi so govorili, Krelj; v sanjah, im Traume; v strahu biti, živeti; v nesreči, v nadlogah in težavah; — v resnici, in der That, wirklich; — 2) v časnem pomenu: in; v pretekli noči; v starosti, v mladosti; v sili, in der Noth; v deževju, zur Regenzeit, v košnji, zur Zeit der Mahd, Levst. (Zb. sp.); — in, binnen; v dveh dneh, tednih, mesecih, letih; v tem, indessen; — 3) kaže način: in; v podobi belega goloba; v podobi kruha; govoriti v podobah, in Bildern sprechen; gredo v trumah (scharenweise); — v gotovem denarju izplačati; — 4) kaže to, glede na kar se o kom ali čem kaj pove: in; učen biti v čem; imeniten biti v čem; — II. praef. ein-, hinein-; vtekniti, hineinstecken, vrezati, einschneiden.
válj, m. 1) der Cylinder, Cig. (T.), Cel. (Geom.), Žnid., DZ., Nov.; — die Walze, V.-Cig., Jan., DZ., Zora; — die Welle, der Wellbaum, Cig., Jan., M.; — 2) die Walzenschnecke (voluta), Erj. (Z.).
vẹhúlja, f. 1) = vehuta 1), ein loser Kohlkopf, Notr.- Z., C.; — 2) ein schwaches, wankendes Weib, Z.
vendríca, f. = mendrica, die Weinraute (ruta graveolens), vzhŠt.; ( prim. vendrut, vendrit, ogr.- C.; iz nem. "Weinraute").
víhati, -ham, -šem, vb. impf. 1) aufwärts biegen o. drehen; lase v.; v. si brke, sich den Schnurbart drehen; - zurückschlagen, aufstülpen; v. si hlače, rokave; — nos v., die Nase rümpfen; — v. se, sich zurückbiegen; obutal se viha, če je predolga; — 2) schwingen: mlatiči vihajo cepce na kvišku, Ravn.; — 3) stürmen: burja viha, veter je vihati jel, C.
vı̑rant, m. die Mauerraute (asplenium ruta muraria), Z.
vodę́nəc, -nca, m. 1) der Wasserstoff, Cig. (T.), Vrtov. (Km. k.); — 2) der Krautapfel, C.; — 3) = voder, čapur, C.
vrẹ́dnost, f. die Würdigkeit; po vrednosti, nach der Würdigkeit, nach Verdienst; — der Wert, die Güte; die Preiswürdigkeit; po vrednosti kupiti, C.; — die Währung, die Valuta; avstrijska v.; — tudi: vrẹdnọ̑st.
vzríniti se, -rı̑nem se, vb. pf. zum Vorschein kommen (von Hautausschlägen), Kras, BlKr.- M.
zagrísti se, -grízem se, vb. pf. 1) sich verbeißen; ( pren.) z. se v kako reč, sich in etwas verbeißen, nk.; — zagrizen, verbissen: zagrizen nasprotnik, sovražnik, nk.; — 2) = usiriti se: mleko se zagrize, die Milch wird käsig, gerinnt: zagrize se mleko, ako se kuhat dejano deloma v sir izpremeni, Kr.; iz zagrizenega mleka je dobra skuta, Ravn.
zašútiti, -im, vb. pf. = zašutati, C.
2. zdẹ́ti, zdẹ́nem, vb. pf. herabnehmen, abladen, Cig., Jan.; z. si butaro, Jan.; z. puško z rame, Cig.
zę̑łən, -łna, adj. Pflanzen-: zelna bolha, der Pflanzenfloh, Cig.; — krautartig, Cig.; — Kohl-, Kopfkohl-: zelna salata, der Krautsalat, Cig.; zelna uš, die Kohlblattlaus, Cig.
zę́ljišče, n. der Krautacker (nach der Ernte), Mur.
zę̑łnik, m. der Krautacker; — der Krautgarten, Cig.
zę̑łnjak, m. der Krautacker, Cig., Jan.
zíbanje, n. das Wiegen; das Schaukeln; z. valov, das Gewoge, Cig.; z. zemeljske osi, die Nutation, das Wanken der Erdachse, Cig. (T.).
zı̑bež, m. das Schwanken, das Wanken: z. zemeljske osi, die Nutation, Cig. (T.); na zibežu biti, = na vagi biti, schwanken, Cig. (T.), Svet. (Rok.).
zvȃrnica, f. = skuta, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.).
zvę́zati, -žem, vb. pf. zusammenbinden, miteinander verbinden; z. kolje v butaro; roke z. tatu; z. tatu, den Dieb in Bande legen; lonec z., den Topf (mit Draht) beflechten; knjigo z., ein Buch einbinden; pse z., die Hunde koppeln; z. zid, die Mauer binden, verankern, Cig.; tesarji so zvezali hišo na tleh (sie haben das Gebäude zugelegt), Cig.; — ves sem zvezan (gelähmt), Z.; zvezan hoditi, engschrittig gehen, Z.; — zvezana toplota, gebundene Wärme, Cig., Jan., Cig. (T.); zvezana gorkota, Vrtov. (Km. k.); — zvezane državne zadolžnice, vinculierte Staatsobligationen, DZ.; — ( fig.) vereinigen, verbünden, alliieren, z. se, sich mit jemandem verbinden, eine Verbindung schließen, Cig., nk.
žíla, f. 1) die Ader; (ž.) dovodnica, die Blutader, die Vene, (ž.) odvodnica, die Pulsader, Vrtov.- Cig., Cig. (T.), Erj. (Ž.); ž. srkalica, die Saugader, Erj. (Ž.); ž. venčanica, die Kranzader, Erj. (Ž.); žila bije; za žilo koga šlatati, tipati; otekla žila, die Krampfader, Cig.; otročje žile, die Krampfadern an den Füßen bei Schwangern, Cig.; matrničasta ž., die Rosenader, V.-Cig.; mlečna ž., die Milchader, Cig.; bela ž., die lymphatische Ader (Wasserader), V.-Cig.; popijalne žile, lymphatische Gefäße, Cig.; zlata ž., die goldene Ader (Hämorrhoiden); — 2) die Sehne, Cig., Jan.; suha ž., die Flechse, Jan.; bela ž., der Muskel, C.; slabih žil biti, gichtbrüchig sein, Krelj; — 3) das männliche Glied eines größeren Thieres, der Ziemer: jelenova, bikova, konjska ž., Cig., C.; — 4) der Nerv ( bot.), Cig. (T.); listne žile, die Blattadern, Tuš. (B.); — die Flader, Jan.; — 5) der Gang ( min., mont.), Cig., Jan., Cig. (T.); premogove žile, Kres; poprečna, pritična ž., der Quer-, Beigang, Cig.; ž. gre na dan, der Gang blüht am Tage, žila drži v eno mer, der Gang streicht, Cig.; — vodna žila, die Wasser- oder Quellenader, Cig.; — 6) ( pren.) mahoma žilo najti raznovrstnim opravilom svojega uradovanja, sich in die verschiedenen Gestionen seines Amtes sogleich zurechtfinden, Levst. (Nauk); — = die Anlage: pevska ž., die Dichterader; tatovska ž., Cig.
žı̑mnat, adj. rosshären; žimnata ruta, das rosshärene Beutelsieb in den Mühlen, Cig.
žrẹbljə̀c, -bljəcà, -bəljcà, m. dem. žrebelj; 1) das Nägelchen, Valj. (Rad); — 2) žrebeljci, der Reiherschnabel (erodium cicutarium), Josch.
žvę́čən, -čna, adj. zum Kauen dienend, Kau-: žvę̑čni poper, tobak, der Kaupfeffer, der Kautabak, Cig.

1 20 120 220 320

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA