urjen (22)

1. úrjenje, n. 1) das Üben; — 2) das Hecken, das Brüten, Cig.
2. izȗrjenəc, -nca, m. der Geübte, Raič ( Let.).
3. izȗrjenost, f. die Geübtheit, die Gewandtheit, die Geschicklichkeit, Cig., Jan., nk.
4. kúrjenəc, -nca, m. = kurják 2), die Hühnermilbe, Ipavska dol.- Erj. (Torb.).
5. kúrjenje, n. das Heizen.
6. podmúrjenec, -nca, m. kdor podmurjeno gleda, BlKr., GBrda.
7. podmúrjenik, m. = podmurjenec, Črniče ( Goriš.).
8. razbúrjenost, f. die Aufgeregtheit, Cig. (T.), nk.
9. nabúriti, -im, vb. pf. erzürnen, Jan.; naburjen, aufgebracht, Gor.
10. namẹhúriti se, -ȗrim se, vb. pf. Blasen bilden, Z.; namehurjen okrožnik, Let.
11. nasamúriti se, -ȗrim se, vb. pf. ein finsteres Gesicht machen: kaj si se nasamuril? Lašče- Erj. (Torb.); nasamurjeno gledati, finster blicken, Lašče- Erj. (Torb.); — prim. češ. smouriti, umwölken, trüben, rus. smuryj, dunkelgrau, Mik. (Et.).
12. naslamúriti se, -ȗrim se, vb. pf. = nasamuriti se, düster werden, C.; naslamurjen, verdrießlich, Mur., Jan., C.
13. 1. pláti, pǫ́ljem, vb. impf. 1) in wallende, wogende Bewegung versetzen: p. vodo, auf die Wasserfläche schlagend schöpfen, vzhŠt.- Vest.; p. vodo z roko, s korcem; vodo iz čolna p. s polom, Mik.; — wogen machen: razburjeno morje polje v pristanišče dolge in globoke valove, LjZv.; p. se, wogen: voda se polje, das Wasser wogt, Mik.; plalo se je morje neredno gori in doli, LjZv.; kri se polje po telesu, Cig.; — p. se, plätschern, Jan.; vino se polje pri vožnji po sodu, če ni poln, SlGor.; — plati s plaščem, mit dem Mantel wächeln, C.; — 2) schwingen: durch Schwingen reinigen, auswannen; žito, oves p. v plalnih nečkah, v plalnicah; — testo v krnici p., den Brotteig in der Holzschüssel schwingen, um ihm die gehörige Form zu geben, vzhŠt.- C.; — 3) in wallender Bewegung sein, wogen: morje polje, Z.; prsi nemirno poljejo, Mik., Zv.; od jeze vse po meni polje, Z.; vedela je, kaj mu v mladem srcu polje, Erj. (Izb. sp.); po konju polje, das Pferd ist dämpfig, Z.; — plätschern: voda, dež polje, vzhŠt.- Vest.; wehen: sapa po otroku polje, vzhŠt.- Vest.; qualmen: dim polje, Cig.; lodern: plamen polje, C.; flattern: ptič s perotmi polje, vzhŠt.- Vest.; zastave poljejo, ZgD.; — koren: pol-, Mik. (Et.).
14. podmúriti se, -im se, vb. pf. eine tückische, finstere Miene machen, Hal.- C.; podmurjeno gledati = izpod čela gledati, BlKr.; verschmitzt blicken, Hal.- C.; — (potmuriti se, Rihenberk- Erj. [Torb.]); — prim. muriti se.
15. podmúrljiv, adj. kdor rad podmurjeno gleda, BlKr.; — düster, Mik.
16. prāksa, f. izvrševanje svojega poklica, izurjenost v tem, die Praxis, nk.
17. premráziti, -mrȃzim, vb. pf. durch und durch kalt machen, auskälten; p. se, sich auskälten: nekurjena soba se premrazi skozi zimo; — p. se, sich erkälten.
18. preúriti, -ȗrim, vb. pf. 1) behende, geschickt machen: preurjen, pfiffig, raffiniert, C.; — 2) p. se, sich durchtummeln, Cig.; — 3) aushelfen: p. komu, jemandem mit Geld aushelfen, Lašče; drugače si p., sich anders behelfen, Levst. (Zb. sp.).
19. razšešúriti se, ** -ȗrim se, vb. pf. struppig werden: razšešurjen, struppig, C.
20. trapáti, -ȃm, vb. impf. 1) närrisch, tölpelhaft sein, M.; malo trapa, er ist nicht recht bei Verstande, Gor.; — 2) herumirren, Cig., C.; — 3) narren, zum Besten haben: t. koga, Cig., Gor.- M., C.; (s komedijami) so kratkočasili, strašili in trapali izurjeni glumci preprosto ljudstvo, LjZv.; t. koga 1. dan aprila, Navr. (Let.).
21. ublážiti, -im, vb. pf. mildern, mild stimmen, besänftigen, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; u. um, srce, Cig. (T.); razburjeno srce mu ublaži zopet sladek mir, LjZv.
22. zakúriti, -im, vb. pf. einheizen, Feuer anmachen; z. v peči; pastirji si zakurijo na paši; dobro, preveč z.; — peč z., den Ofen heizen; zakurjena peč; — z. komu, jemandem heiße Sorgen machen, Z.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani