uren (118)

1. ȗrən, -rna, m. neka priprava, na katero obešajo veliki kotel, da ga ž nje zlahka devajo na ogenj ali od ognja, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
2. ȗrən, urna, adj. 1) Uhr-; — 2) úrən = goden, flügge: uren ptič, Rez.- C., Kras; — 3) úrən, hurtig, rasch, flink, schnell; urno se gibati; — 4) geschmeidig, weich: urno usnje, C., jvzhŠt.; biegsam: urna šiba, C.; — urna (= prhka) zemlja, C.; ( prim. ura, Mik. [Et.]).
3. úrənčič, m. ein flügger Vogel, Rez.- C.
4. brezdúrən, -rna, adj. thürlos, (-dveren, Cig.).
5. búrən, -rna, adj. stürmisch, aufgeregt, Jan., Cig. (T.), nk.; burno vreme, burna seja, nk.
6. curẹ̑nje, n. das Rinnen.
7. četrtúrən, -rna, adj. viertelstündig, Cig.
8. črẹznatúrən, -rna, adj. übernatürlich.
9. čúrən, -rna, m. = muren, C.; — prim. čurek.
10. dobroúrən, -rna, adj. gut gelaunt, V.-Cig.
11. dvoúrən, -rna, adj. zweistündig, (dveuren) Cig.
12. figȗrən, -rna, adj. prenesen, figürlich, Cig. (T.).
13. fraktūrən, -rna, adj. frakturno ( t. j. oglato) pismo (pisanje), die Fractur, die Fracturschrift, Cig., Jan., Cig. (T.).
14. hudoúrən, -rna, adj. Gewitter-, gewitterhaft, Cig., Jan.; hudoȗrni oblaki, Gewitterwolken, Cig., SlN.; wetterlaunisch, wetterwendisch, V.-Cig.
15. kultūrən, -rna, adj. Cultur-.
16. kȗrent, m. bajeslovno bitje; prim. Trst. ( Vest. III. 111.); kurent je znal tako na gosli gosti, da je plesati moral, kdor ga je slišal, Slom.- C.; sv. kurent (šaljivo) = predpust, Mur.; — prim. korant.
17. lazūrən, -rna, adj. lazurblau, azurblau, Cig., nk.
18. literatūrən, -rna, adj. slovstven, Literatur-.
19. manufaktūrən, -rna, adj. Manufactur-, Cig.; manufakturni izdelek, die Manufacturarbeit, Cig.
20. mẹhúrən, -rna, adj. 1) Blasen-, Cig.; — 2) blasenziehend, Cig.
21. miniatūrən, -rna, adj. Miniatur-, miniaturna slika, drobna slika, ein Miniaturbild, Cig. (T.).
22. montūrən, -rna, adj. Montur-, Cig., Jan.
23. múrən, -rna, m., pogl. murin.
24. naddúrən, -rna, adj. über der Thür befindlich, Cig., M.
25. nadnatȗrən, -rna, adj. übernatürlich, Cig., Jan., nk.
26. natȗrən, -rna, adj. Natur-, natürlich.
27. nenatȗrən, -rna, adj. unnatürlich; nenaturne sanje, Levst. (Zb. sp.).
28. 1. neúrən, -rna, adj. langsam, ungeschickt.
29. 2. neúrən, -rna, adj. 1) unglücklich: to je meni neurno, das ist für mich ein Unglück, Mur.; — 2) neurno vreme, schlechtes Wetter, C.
30. ničę̑murən, -rna, adj. 1) nichtsnutzig, nichtig, eitel, Mur., Jan., nk.; ( nav. nečimeren; nečimurni [= zanikarni] uk, Dalm.; zanašati se na nečimurne stvari, Dalm.); — eitel, eingebildet ( nav. nečimeren); ni bil ničemuren, Jurč.; ničemurni, samopridni kričaji, Str.; — 2) grimmig, ogr.- M.; ničemurna zver, Npr.- Glas.
31. odúren, -rna, adj. verdrießlich, Mur.; — unfreundlich: o. človek, Celjska ok.; — widrig, unangenehm, Cig., Jan., Cig. (T.), M., nk.; odurno obnašanje, abstoßendes Benehmen, Cig.; odurne podobe, odurni obrazi, Jurč.; — verhasst, ogr.- C.
32. osmoúrən, -rna, adj. achtstündig, Cig.
33. ožȗrən, -rna, adj. wuchrerisch, Jan., C.
34. polúrən, -rna, adj. halbstündig, Jan.
35. ponatȗrən, -rna, adj. natürlich, naturgemäß, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Ravn.
36. prebúrən, -rna, adj. allzustürmisch, Vest.
37. preddúrən, -rna, adj. vor dem Thore befindlich, (preddveren) Mur.
38. preúrən, -rna, adj. zu hurtig; — überaus hurtig.
39. priúrən, -rna, adj. hurtig, geschickt, M., Z.
40. prọtinatȗrən, -rna, adj. naturwidrig, Cig., Jan.
41. razbúrən, -rna, adj. = buren: razburno leto, Str.
42. registratūrən, -rna, adj. Registratur-: registraturni spisi, Registraturacten, DZ.
43. 1. segúrən, -rna, adj. = siguren, sicher, Guts.- Cig.
44. 2. segúrən, -rna, adj. tüchtig, vzhŠt.; žnidar je bil močen čvrstev in seguren, Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.); — eifrig, C.
45. sigúrən, -rna, adj. sicher, Mik., nk.; — iz it. sicuro.
46. skúrən, -rna, adj. abscheulich, schändlich, Guts., Cig., Jan., nad Mariborom- C.; ( nam. skrun?).
47. slanomúrən, -rna, adj. Pökel-, eingepökelt: slanomurna riba, Vod. (Izb. sp.).
48. štukatūrən, -rna, adj. Stuck-, Stuccatur-: štukaturne olepšave, Cv.
49. tridesetúrən, -rna, adj. dreißigstündig.
50. triúrən, -rna, adj. dreistündig.
51. túrən, -rna, m. der Thurm; — iz nem.
52. vsakoúrən, -rna, adj. allstündlich, Cig.
53. žúrən, -rna, adj. fleißig, schnell, C., Z.
54. žurę́nčək, -čka, m. = leščnik, ki rad gre iz skledice, Ip.- Erj. (Torb.).
55. blı̑šč, m. 1) der Schimmer; — der Glanz, die Pracht, Cig., Jan., nk.; — 2) das Auge auf den Zeugen in den Manufakturen, Cig.
56. 2. cíkati, cı̑kam, vb. impf. 1) einen fremden Beigeschmack haben: c. po čem, Cig., Jan.; c. na kaj, C.; vino na jesih cika, Dict.; vino cika, der Wein hat einen essigsauren Beigeschmack, Cig., Štrek., Dol., Št.; ta beseda po nemščini cika, scheint deutschen Ursprungs zu sein, M.; — zielen, anspielen, Cig., Jan.; kam to cika? to na-me cika, Z., SlGor.; — prim. švic., bav. zicken, istega pomena.
57. dálja, f. 1) die weite Entfernung; die Weite, die Ferne; na daljo poslati, Pohl. (Km.); turen se vidi na vso daljo, Ravn.; na dalje zvoniti = vabiti, mit der Glocke zum Gottesdienste vorladen, SlGor.- C.; — die Entfernung, Cig. (T.); die Strecke: tako daljo iti, Lašče- Levst. (Rok.), vsa v skrbi gresta v Jeruzalem celo daljo nazaj, Ravn.; ne hodi tako veliko daljo, Jurč.; — 2) o času: na daljo, in die Länge, Cig.
58. direndàj, * -ája, m. der Wirrwarr, lustiges, lärmendes Treiben, die Hetze: to je bil d., kjer so pele Kurentove gosli, LjZv.; prim. bav. dirdendey, (diradey, dirdumdey, dilmedey), etwas Gemischtes (Zeug, Korn), Levst. (Rok.).
59. dokurbáti se, -ȃm se, vb. pf. aushuren, Cig.
60. fríšək, -ška, adj. 1) frisch, vzhŠt.; f. in mlad srd, Krelj; — 2) = uren, hurtig; Ena morska deklica friško gre Po eno ročko frišne vode, Npes.-Vraz; — prim. nem. frisch, stvn. frisc, it. fresco.
61. izkurbáti se, -ȃm se, vb. pf. 1) aushuren, sich abhuren, Cig.; — 2) Hure werden; i. se, eine uneheliche Mutter werden, Št.; i. se s kom, Št.; prim. skurbati se.
62. izmȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad izmočiti; auswässern (durch Wasser, Salze, Säuren u. dgl. entziehen), Cig.
63. izmóčiti, -mǫ́čim, vb. pf. auswässern, ausbeizen (und dadurch Salze, Säuren u. dgl. entziehen), Cig.
64. kísati, kı̑sam, -šem, vb. impf. 1) säuern; jedi k.; — 2) k. se, in der sauren Gährung begriffen sein, sauern; vino se je začelo kisati; — 3) k. se, ein saures Gesicht machen, raunzen, trotzig weinen; kaj se kisaš? zakaj ne ješ?, Ravn.- Valj. (Rad); k. se in kujati, LjZv.; — vreme se kisa, das Wetter ist unfreundlich, Z.; — 4) intr. kisati, gähren; mošt kisa, Habd., Dict., Hip. (Orb.), Ravn., Valj. (Rad), Dol.
65. kopríva, f. 1) die Brennessel; mala k., kleine Brennessel (urtica urens), velika k., große oder Waldbrennessel (urtica dioica), Tuš. (R.); mrtve ali konjske koprive, die tauben Nesseln, C.; mrtva bela k., (lamium album), Mur., Cig., Tuš. (R.); mrtva lisasta k., die gefleckte Taubnessel (lamium maculatum), Tuš. (R.), = prisadna k., Z.; mrtva rumena k. (galeobdolon luteum), Tuš. (R.); = zlata k., Z.; mrtva škrlatno-rdeča k. (lamium purpureum), Tuš. (R.); kopriva ne pozebe = Unkraut verdirbt nicht; tudi: v koprivo ne trešči, jvzhŠt.; — 2) kozje ime, Baška dol.- Erj. (Torb.).
66. korant, m. 1) korant je gonjač oračev na pustni dan (ein wild aussehender Mann in rauhem Pelz, mit Hörnern), vzhŠt.- C.; — (korȃnt = kurent, Notr.); — 2) der grüne genießbare Teichfrosch, Hal.- C.
67. kore, -eta, m. = kurent, Solkan ( Goriš.)- Navr. (Let.).
68. kọ̑rent, m. = kurent, Navr. (Let.), Levst. ( LjZv. I. 346.).
69. kurbȃnje, n. das Huren, die Hurerei.
70. kurbárnica, f. das Hurenhaus, Cig., Jan.; (-varnica, Mur.).
71. kurbárničar, -rja, m. der Hurenwirt, Cig.
72. kurbáti se, -ȃm se, vb. impf. huren, Hurerei treiben.
73. kȗrbič, m. das Hurenkind, Cig., Jan.
74. kurbíšče, n. das Hurennest, das Bordell.
75. kurbı̑ščnica, f. die Hurenwirtin, Cig.
76. kurbı̑ščnik, m. der Hurenwirt, Cig.
77. kȗrbji, adj. Huren-: po kurbje, nach Hurenart, Cig., Jan.
78. kurbnína, f. der Hurenlohn, Cig.
79. 1. kvȃrta, f. = karta, die Spielkarte; igrati na kvarte, Karten spielen, Cig., Zora; = igrati s kvartami, Cig.; k. metati, Karten aufwerfen, Cig.; gospodska k., die Figurenkarte, V.-Cig.
80. lı̑brast, adj. Figuren spielend, gezeichnet: l. les, C.; — prim. 2. libra.
81. naddvę́rən, -rna, adj. = nadduren, Mur.
82. nadnarȃvən, -vna, adj. = nadnaturen, Cig., Jan., nk.
83. nakı̑s, m. der Uebergang zur Säure, der Beginn der sauren Gährung, Z.
84. nečı̑merən, -rna, adj., pogl. ničemuren.
85. negódən, -dna, adj. 1) unreif; negodni mladiči; — n. porod, die Frühgeburt, Cig.; — negodna smrt, ein früher Tod, C.; — unpassend: negodna dobrota, Slom.; negodno ljubiti otroka, Slom.; — 2) missfällig: garstig, unsauber, Z.; = nesnažen, Podkrnci- Erj. (Torb.); abscheulich, Cig.; — 3) missrathen, schlecht: nevarna družba negodnega Kurenta, LjZv.; — träge, schläfrig: negodnež negodni! Gor.; — lästig, Gor., Dol.; (govori se tudi: naguden, t. j. negọ̑den).
86. nenarȃven, -vna, adj. = nenaturen, unnatürlich, Jan., nk.
87. obrı̑sje, n. coll. die Contouren: kmalu je bilo videti obrisje male hišice, Jurč.
88. ógənj, -gnja, m. 1) das Feuer; o. kresati, Feuer schlagen; z oljem ogenj gasiti, Öl ins Feuer gießen, Mur., Cig.; iz dima v ogenj = vom Regen in die Traufe, Mur.; moram z roko v ogenj = ich muss in den sauren Apfel beißen, Mur., Cig.; — die Feuersbrunst: ogenj je v vasi, es brennt im Dorfe; o. vstane, das Feuer bricht aus, Cig.; za vsako reč je že ogenj v strehi, = um jeder Kleinigkeit willen wird gleich Lärm geschlagen; — der Herd: kovačnica na dva ognja, C.; naša vas ima 50 ognjev (= ognjišč, hiš), Kras- Erj. (Torb.); plačevati davek od ognja, die Hausclassensteuer zahlen, Tolm.; — divji o., das Nothfeuer, V.-Cig.; divji ogenj je z drgnjenjem lesa ob lesu napravljeni ogenj, Rib.- C.; — divji o. = belkasta svetloba od trhlenega lesa, BlKr.; — divji o., das Irrlicht, Cig. (T.); čadni o., das Irrlicht, Cig.; = slepi o., Guts.; — o. sv. Elma, das St. Elmfeuer, Cig. (T.), Jes.; — grški o., das griechische Feuer, Cig.; o. iz pušek, das Gewehrfeuer; v ognju biti, im feindlichen Feuer stehen; — 2) das Büchsenschloss, Cig., M.; — 3) razne bolezni: divji o., die Entzündung, C.; divji o. se naredi človeku na rani, BlKr.; die Bräune, C.; — pereči o., der milzbrandartige Rothlauf (der Schweine), Cig., Fr.- C., Strp.; — mrzli o., der Brand an den Bäumen, C.; — 4) der starke Affect, die Leidenschaft; v prvem ognju, Cig.
89. orǫ̑bje, n. die Außenlinie, die Contouren, Cig.
90. oškrlátiti, -ȃtim, vb. pf. 1) v škrlat obleči, bepurpuren, Cig.; — 2) purpurroth machen, Cig.
91. otǫ́rljiv, adj. = pust, oduren (o človeku), Rihenberk- Erj. (Torb.).
92. pečeníca, f. 1) = pečena repa, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Tolm.; — 2) der Milchschwamm, der Brätling (boletus lactifluus), Cig., M.; — 3) pečę́nica, die Brennessel (urtica urens), Stopice (Tolm.)- Erj. (Torb.), Ben.- C., Koborid ( Goriš.).
93. podǫ̑bast, adj. mit Bildern oder Figuren versehen: podobasti kamen, der Bilderstein, Cig.; — podobasto platno, das Modelltuch der Nähterinnen, V.-Cig.
94. podoborẹ̑zəc, -zca, m. der Figurenschneider, Jan., Hip. (Orb.).
95. pokísniti, -kı̑snem, vb. pf. = pokisleti, einen sauren Nachgeschmack haben, Cig.
96. povnúk, m. der Urenkel, C.
97. povnúkinja, f. die Urenkelin, C.
98. prápravnúk, m. der Ururenkel, (prepre-) Cig.
99. prapravnúka, f. die Ururenkelin, (prepre-) Cig.
100. právnúk, m. der Urenkel, Z., nk.; (pre-) Meg.

1 101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani