uren (101-118)

101. právnúka, f. die Urenkelin, (pre-) Meg.
102. prọtinarȃvən, -vna, adj. = protinaturen, Jan. (H.).
103. sigúrnost, f. die Sicherheit, nk.; — prim. siguren.
104. skomína, f. 1) die Stumpfheit der Zähne nach dem Genusse einer herben o. sauren Sache; to skomino dela; skomino imeti; skomina mi je, Cig.; skomina mu je, kdor trdo grozdje jẹ́, Ravn.; od nezrelih jabolk skomino dobiti, vzhŠt.; kadar vidiš vzpomladi prvič mlado praprot, utrgaj jo, potlej trikrat pregrizni in reci: Mlada mladina, Ne bod' mi skomina! Vse leto ne bodeš imel skomine, D. Zemon ( Notr.)- Erj. (Torb.); — 2) die Lüsternheit: skomino delati, lüstern machen, reizen, Cig.; skomino imeti, ein Verlangen nach etwas haben, ZgD.; = skomine imeti, lüstern sein, Cig.; ima skomine po belem kruhu, es wässert ihm der Mund nach weißem Brot, Mik.; nas nima več skomina, wir haben kein Verlangen mehr, Vod. (Nov.); — 3) psovka suhemu, slabotnemu človeku, Gor.
105. skorən, -rna, adj. schnell, eifrig, fleißig, C.; (— hitzig, streng, schlimm, C.; skorni ljudje, hitzige, schlimme Leute, Npes.-Vraz; übermüthig, Fr.- C.; trotzig, boshaft, C.; — skorna zima, strenger Winter, C.; — tudi: skuren, C.).
106. smǫ́dən, -dna, adj. Senge-, Cig., C.; versengt: s. trs, vzhŠt.- C.; — brenzlich, Cig. (T.); smodne kisline, brenzliche Säuren, Cig. (T.).
107. 2. sogorən, -rna, adj., Mur., C., pogl. 2. seguren, skoren, skuren.
108. strójiti, strǫ́jim, vb. impf. 1) zurechtmachen, herstellen, C.; inwendig mit Brettern auszimmern (im Bergbau), Cig.; hiše s., an Häusern Reparaturen vornehmen, Z., Gor.; = narejati, popravljati: "imate kaj strojiti?" povprašujejo Rezijani, hodeč od hiše do hiše in stroječ kotle, ponve i. dr., Soška dol.- Erj. (Torb.); — s. žito, das Getreide reitern, C.; — Vorbereitungen treffen, Jan.; — 2) gerben; kože, usnje s.: s čreslom strojen, lohgar, Cig.; strojen na jerh (irh), weißgar, Cig., Jan.; s. kože s tolščami (sämisch gerben), Vrt.; — beizen ( chem.), Cig., Jan., Cig. (T.); kresilno gobo v lugu s., Lašče- Levst. (Rok.); — 3) zuschlagen, peitschen: kmet je z bičem strojil konjsko kožo, Jurč.
109. túrnič, m. dem. turen; ein kleiner Thurm, Cig.; — die Weiselzelle, Gol.
110. 1. ugíbati, -gı̑bam, -bljem, vb. impf. ad 1. ugeniti, 1. uganiti; 1) rathen, errathen, herumrathen, Conjecturen machen; — u. uganke, zastavice, Räthsel lösen; — 2) berathschlagen, hin u. her erwägen.
111. ugíbčən, -čna, adj. gelenkig: uren in u. kakor jelen, Erj. (Izb. sp.); u. kakor postrv v potoku, Zv.; geschmeidig: naš jezik je ugibčen, Levst. (Zb. sp.).
112. užágalica, f. 1) der Zunder, die Zündmaschine, C.; — 2) die Brennessel (urtica urens), Fr.- C.
113. zakurbáti, -ȃm, vb. pf. mit Huren verthun, Cig.
114. zavnúk, m. der Urenkel, C., Z.
115. zvenkolìk, -líka, m. die Klangfigur: Hladnega zvenkoliki, Chladnische Klangfiguren, h. t.- Cig. (T.).
116. žárən, -rna, adj. 1) glutvoll, glühend, strahlend, Glut-, Cig., Jan., nk.; žarno solnce, Z.; žarna barva, die Glutfarbe, Cig.; žarne oči, Cig.; žarno lice, ein strahlendes Antlitz, Cig. (T.); — eifrig, hitzig, C.; žarna ljubezen, glühende Liebe, Zora; — 2) Strahlen-, Jan.; žarne slike, die Strahlenfiguren, Žnid.
117. žarníca, f. die Brennessel (urtica urens), Cig., Notr.- Burg. (Rok.).
118. 2. žȗpnik, m. das Weihnachtsbrot, der Weihnachtskuchen, Cig., Rib.- Mik.; ( mit allerlei Figuren aus Teig verziert, C.); — prim. kočevski: sipling, iz: sip = Sieb, tedaj: ein siebgroßes Brot; priprosti Kočevarji izrekajo tudi: schüpling ali žüplink, Navr. (Let. 1885. p. 167).

   1 101

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani