uran (39)

1. urān, m. neka kovina, das Uran.
2. duránca, f. = durancelj, Mur., C.
3. duráncəlj, -clja, (-cəljna), m. nicht vom Kerne gehende Pfirsich, der Härtling, SlGor.- C., jvzhŠt.; — prim. it. duracine, hart und fest ( v. Früchten).
4. duráncija, f. = durancelj, Cig., C.
5. figurānt, m. tiha oseba na gledališkem odru, der Figurant, Cig.
6. purȃn, m. der Truthahn oder Indian (meleagris gallopavo).
7. purȃnčək, -čka, m. dem. puranek.
8. purȃnək, -nka, m. dem. puran, Valj. (Rad).
9. rabúranje, n. = paberkovanje, Mur.
10. avdráč, m. = puran, Bes.
11. avdráti, -ȃm, vb. impf. kaudern, (o puranu), Cig.
12. beráč, m. 1) der Weinleser, Jan., BlKr., Št.; — 2) der Sammler, Dol.- Cig.; der Collecturant, C., Lašče- Levst. (Rok.); — 3) der Bettler; — pren. = vodenica, der Wasserast, Cig.; — pl. berači, die Abfälle des Flachses beim Brecheln und Hecheln, Cig.; — 4) košek z lesenim dnom v pobiranje sadja ali krompirja, Ponikve na Št. Vidskem- Erj. (Torb.).
13. godráti, -ȃm, vb. impf. kaudern, kollern: puran godra, BlKr.
14. hurhurováti, -ȗjem, vb. impf. kaudern (o puranih), ogr.- C.
15. izgúrati, ** -am, vb. pf. = izguliti: izgurano kljuse, ein abgearbeitetes Pferd, Cig., Kr.
16. izprẹ̑mnik, m. der Vorspann leistet, der Vecturant, Levst. (Nauk).
17. jábołkọ, n. 1) der Apfel; dekle, lepo kakor j., C.; — 2) jabolku podoben sad: margranovo j., der Granatapfel, Dalm.; kraljevsko j., die Ananas, Cig.; — zlata jabolka, Goldäpfel (aurantiaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.); zlato j., die Orange, V.-Cig.; — zlato j., die Türkenbundlilie (lilium martagon), Cig., Nov.- C.; — rajsko j., der Paradiesapfel (solanum lycopersicum), Tuš. (R.), DZ.; volčje j., das Saubrot (cyclamen europaeum), Cig.; — krompirjevo j., die Beere des Erdäpfelkrautes, Cig.; — hrastovo j., der große Gallapfel, C.; — 3) "v jabolko" pobirati, dajati, t. j. pri svatovščinah za nevesto darove pobirati, dajati, Cig., Npes.-K.; — tudi za novo leto pobirajo "z jabolko" denar, katerega darovalci zatikajo v jabolko, Tolm.; — 4) apfelähnliche Knorpel- und Knochenbildungen: der Kehlkopf, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); — Adamovo j., der Adamsapfel, M.; — j. na kolenu, die Kniescheibe, Cig.; — das Haupt des Arm- und Schenkelbeines, Cig.; — 5) der Knopf an der Spitze des Thurmes; — 6) das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.); — 7) der Läufer an der Schnellwage, das runde Laufgewicht, Cig. (T.).
18. mračnják, m. der Finsterling, der Obscurant, Cig., Jan., nk.
19. mračnjȃštvọ, n. geistige Finsternis, der Obscurantismus, Cig., nk.
20. nasŕšiti se, -im se, vb. pf. 1) die Federn sträuben, sich sträuben ( n. pr. o puranu), Mur., Cig.; sich borsten, Cig.; nasršen, struppig: vol je nasršen, SlGor.; — 2) eine trotzige Miene annehmen, Mur.; nasršen kakor čemerni jež, Volk.- M.
21. nebopìs, -písa, m. die Himmelsbeschreibung, die Uranographie, Cig. (T.).
22. nebopı̑səc, -sca, m. der Uranograph, Cig.
23. nebopı̑sje, n. die Uranographie, Cig.
24. pomarȃnčevəc, -vca, m. der Pomeranzenbaum oder Orangenbaum (citrus aurantium), Tuš. (R.).
25. sŕtiti se, -im se, vb. impf. die Haare o. Federn sträuben, Hal., C.; puran se srti (kadar je jezen), Dol.- Mik.; — sich über etwas empören, C.
26. téči, téčem, vb. impf. 1) laufen; teci po vode! — voz, ura, kolo na osi teče, C.; vrata tečejo, die Thüre bewegt sich leicht um die Thürangel; — koder solnce teče, povsod kruh se peče, Npreg.- Jan. (Slovn.); — in Umlauf sein: leseni denarji so tekli, Jsvkr.; tekoči denar, das Courantgeld, Cig., Jan.; — fließen: voda teče; tekoča voda; solze mu teko; — jed mi teče ( schmeckt), C.; — čas teče, die Zeit vergeht; uže teče tretje leto, kar je umrl, es ist schon das dritte Jahr seit seinem Tode; tekoče leto, das laufende Jahr; tekoči račun, die laufende Rechnung; — jezik, beseda mu gladko teče, er spricht geläufig, fließend; vse popoldne jim je jezik tekel, Jurč.; beseda, razgovor teče o čem, etwas ist Gegenstand des Gespräches, LjZv.; — opravki teko ( werden verrichtet) v redu, Levst. (Nauk); — pritožba teče ( geht) do občinskega odbora, Levst. (Nauk); — pravda, preiskava teče, der Process, die Untersuchung ist im Zuge, ist anhängig; — sin je tekel v dvajseto leto (war im 20. Jahre), Npr.-Krek; kam teče zajec, kadar je eno leto star? — v drugo, jvzhŠt.; osemnajsto leto tečem ( nam. v o. l.), Podkrnci- Erj. (Torb.); 10. leto mi teče, ich gehe ins 10. Jahr, Cig.; — 2) t. se = goniti se, läufig sein, Bolc- Štrek. [Let.].
27. təmnják, m. ein lichtscheuer Mensch, Dict.- Mik.; — der Finsterling, der Obscurant, Cig.
28. ȗra, f. 1) die Uhr; žepna u., die Sackuhr; u. na nihalo, die Pendeluhr, Cig. (T.); u. ponavljavka, die Repetieruhr, Cig.; peščena ura, die Sanduhr, Meg.; koliko je ura? wie viel Uhr ist es? — 2) die Stunde; koliko ur je? = koliko je ura? C., Goriš., Kras; ob uri = ob eni, um ein Uhr, BlKr.; zadnja ura; zadnjo uro zvoniti, die Zügenglocke läuten; = večno uro zvoniti, Blc.-C.; debelo uro hoda, eine starke Stunde Weges; rana ura, zlata ura, Morgenstunde hat Gold im Munde; več velja ura kakor dan = die rechte Zeit muss man benutzen, Cig.; — 3) das Wetter: lepa ura, Cig., Jan.; huda ura, das Ungewitter; vlažna u., feuchtes Wetter, C.; — 4) mrtvaška ura, der Trotzkopf (anobium pertinax), Erj. (Ž., Torb.).
29. začę́tək, -tka, m. der Anfang, der Beginn; v petek slab začetek, Notr.; z. pridige, šolskega leta, trgatve; od začetka, vom Anfange an, anfangs; v začetku, anfänglich; z. sveta, die Entstehung der Welt, Cig.; o prvem začetku sveta, uranfangs, Cig.; prvi z., der Uranfang, Cig., Jan.; začetki, die Elemente (einer Wissenschaft), Cig.
30. zagúrati, -am, vb. pf. = skrhati, abstumpfen, die Schneide abnützen, Fr.- C.; zaguran nož, C., Z.
31. zavarováłən, -łna, adj. Versicherungs-: zavarovȃłni pridržek, die Cautel, Cig.; — die Assecuranz betreffend, Cig., nk.; zavarovalno društvo, nk.
32. zavarovȃłnica, f. die Versicherungsanstalt, die Assecuranzanstalt, Cig., Jan., nk.
33. zavarovȃłščina, f. = zavarovalnina, die Assecuranzgebür, C.
34. zavárovanje, n. die Verwahrung; — die Versicherung, die Assecuranz, Cig., Jan., nk.; z. zoper ogenj, zoper točo, die Feuer-, Hagelversicherung, Cig., nk.
35. zavárovanski, adj. Assecuranz-, Cig.
36. zavarovȃvəc, -vca, m. der Versicherer, der Assecurant, Cig., Jan.
37. zavȃrščina, f. die Assecuranzprämie, die Versicherungsgebür, Cig., DZ.; — die Caution, Cig., Jan., C., DZkr.
38. zməžúrati, -am, vb. pf. runzelig machen: zmežuran, runzelig, huzelig, Cig.
39. zvẹzdoglèd, -glę́da, m. 1) der Sterngucker, Cig., Jan.; lažnjivi zvezdogledi, Preš.; — der Astrolog, Cig. (T.); — = zvezdoslovec, der Astronom, Cig., Jan.; — 2) neka riba: der Sterngucker (uranoscopus), Erj. (Z.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani