ura (499)

1. ȗra, f. 1) die Uhr; žepna u., die Sackuhr; u. na nihalo, die Pendeluhr, Cig. (T.); u. ponavljavka, die Repetieruhr, Cig.; peščena ura, die Sanduhr, Meg.; koliko je ura? wie viel Uhr ist es? — 2) die Stunde; koliko ur je? = koliko je ura? C., Goriš., Kras; ob uri = ob eni, um ein Uhr, BlKr.; zadnja ura; zadnjo uro zvoniti, die Zügenglocke läuten; = večno uro zvoniti, Blc.-C.; debelo uro hoda, eine starke Stunde Weges; rana ura, zlata ura, Morgenstunde hat Gold im Munde; več velja ura kakor dan = die rechte Zeit muss man benutzen, Cig.; — 3) das Wetter: lepa ura, Cig., Jan.; huda ura, das Ungewitter; vlažna u., feuchtes Wetter, C.; — 4) mrtvaška ura, der Trotzkopf (anobium pertinax), Erj. (Ž., Torb.).
2. uràd, -ráda, m. das Amt, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., nk.; (menda po češ. uřad narejena beseda).
3. urádən, -dna, adj. Amts-, ämtlich, officiell, Mur., Cig., Jan., nk.
4. urȃdnica, f. 1) die Beamtin, nk.; — 2) = uradovalnica, das Amtslocal, Jan. (H.).
5. uradnı̑ja, f. das Amt, nk.
6. urȃdnik, m. der Beamte, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
7. urȃdniški, adj. Beamten-, nk.
8. urȃdništvọ, n. der Beamtenstand, die Beamtenschaft, das Beamtenwesen, Jan., nk.
9. urádoma, adv. von amtswegen, officiell, Cig., Jan., DZ.
10. uradovȃłnica, f. das Amtslocal, DZ.
11. uradovȃnje, n. die Amtsführung, die Amtierung, nk.
12. uradováti, -ȗjem, vb. impf. das Amt ausüben, amtieren, Jan., Levst. (Nauk), nk.
13. uradovíšče, n. der Amtsort, DZ.
14. urádovnica, f. = uradovalnica, DZ.
15. urájtati se, -am se, vb. pf. 1) sich verrechnen, Cig.; — 2) urajtal sem se, es ist mir eingefallen, jvzhŠt.; (u. si, sich einbilden, Slom.- C.).
16. urān, m. neka kovina, das Uran.
17. ȗrar, -rja, m. der Uhrmacher.
18. ȗrarica, f. die Uhrmacherin.
19. urárnica, f. die Uhrfabrik, Cig., C.
20. ȗrarski, adj. Uhrmacher-.
21. ȗrarstvọ, n. die Uhrmacherei, das Uhrmachergewerbe, die Uhrmacherkunst, Cig., Jan., C.
22. urásti, urástem, vb. pf. 1) entwachsen, Z., Št.- C.; urastel sem hlačam, t. j. toliko sem vzrastel, da so mi hlače uže prekratke, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) u. se = brez zadržka odrasti: uraščen les, bestandenes Holz, Cig.
23. uráščati se, vb. impf. sich wachsend entwickeln: ozimno žito se lepo urašča, SlN.
24. uravnáti, -ȃm, vb. pf. 1) einrichten, in die gehörige Richtung, Lage bringen, zurecht stellen, zurecht machen; einrenken: u. izpahnjen ud, Cig., Jan., Lašče- Levst. (M.); regulieren: u. reko, Cig., Jan.; — nach einer Regel zweckmäßig einrichten, regeln, ordnen, organisieren; u. razmere, gospodarstvo, občino; arrangieren, anordnen, Cig., Jan., Cig. (T.); — u. ulomek, den Bruch einrichten ( math.), Cig. (T.); — 2) u. se, = poravnati se, sich vergleichen, Svet. (Rok.).
25. uravnȃva, f. 1) die Einrichtung, die Regulierung, die Regelung, die Organisation; — 2) der Vergleich, DZ.
26. uravnávanje, n. das Einrichten, die Regulierung; u. vodotočev, rek, Levst. (Močv.).
27. uravnávati, -am, vb. impf. = uravnovati.
28. uravnȃvən, -vna, adj. = uravnave se tičoč, Organisations-, Regulierungs-, DZ.
29. uravnílọ, n. 1) das Regulativ, DZ.; — 2) der Vergleich: u. o novčni vsoti, DZ.
30. uravníti, -ím, vb. pf. einebnen, Cig.
31. uravnovȃtelj, m. der Regulator ( mech.), Cig. (T.).
32. uravnováti, -ȗjem, vb. impf. ad uravnati.
33. uravnovȃvəc, -vca, m. der Einrichter, der Ordner, der Regulierer, nk.
34. uràz, -ráza, m. die Verwundung, C.; — der Schaden, C.; brez uraza, C.
35. urȃza, f. 1) die Verletzung, die Verwundung, C.; die Blessur, Jan.; — die Beschädigung, C.; — 2) die Beleidigung, C.
36. urȃzək, -zka, m. = uraza, die Verletzung, C.
37. uráziti, -rȃzim, vb. pf. 1) aufritzen, ritzen, Jan., Erj. (Som.); verletzen, Mur., ogr.- M., C.; verwunden, Jan., ogr.- C.; — beschädigen, ogr.- C.; — 2) beleidigen, C., Z., Levst. (Nauk).
38. urazljìv, -íva, adj. beleidigend, C.; — bissig: u. človek, C.
39. uražȃj, m. die Wunde, ogr.- C.
40. urážati, -am, vb. impf. ad uraziti; verletzen, verwunden, ogr.- C.; z zobom se v jezik u., jvzhŠt.
41. uraženík, m. der Meuchelmörder, ogr.- Valj. (Rad).
42. uraženjè, n. die Verwundung, die Beschädigung, kajk.- Valj. (Rad).
43. uraževáti, -ȗjem, vb. impf. verletzen, ogr.- C.; verwunden, C.
44. advokatūra, f. die Advocatur; — prim. odvetništvo.
45. ahačȗra, f. neka hruška, Kr.- Valj. (Rad).
46. arhitektūra, f. die Architektur.
47. babȗra, f. 1) die Vettel, die Schachtel; — 2) der Kellerwurm (oniscus), Cig.; (tudi hs.).
48. brošūra, f. mala, ne trdo vezana knjižica, die Broschüre, Cig., Jan., nk.
49. búra, f. jedro, jedrce (orehovo, lešnikovo i. dr.), Bolc- Erj. (Torb.); — prim. 1. buriti.
50. buráza, f., Cig., Tuš. (B.); pogl. boraga.
51. cafȗra, f. = cafuta, Glas.
52. cenzūra, f. presojevanje, die Censur, ( z. B. der Bücher), Cig. (T.).
53. cezȗra, f. prenehljaj v verzu, die Caesur.
54. cúra, f. die Harnröhre (v otročjem govoru), Kr.- Valj. (Rad).
55. cúrati, cȗram, vb. impf. pissen; na steno c., Dalm.
56. čenčȗra, ** f. die Plaudertasche, Gor.
57. čúra, ** f. 1) = kura, C.; die Henne, Kr.- Valj. (Rad); — 2) der giftige Lerchenschwamm, V.-Cig.
58. diktatūra, f. die Dictatur.
59. dúra, f. neumen človek, Pivka- Cig., Jan.
60. dȗrak, m. ein Kartenspiel: duraka igrati; — der in diesem Spiel Verlierende, C., Št.; — iz hs.; — prim. rus., češ. durak, = neumnež.
61. duránca, f. = durancelj, Mur., C.
62. duráncəlj, -clja, (-cəljna), m. nicht vom Kerne gehende Pfirsich, der Härtling, SlGor.- C., jvzhŠt.; — prim. it. duracine, hart und fest ( v. Früchten).
63. duráncija, f. = durancelj, Cig., C.
64. dúrati, -am, vb. impf. ad durniti, = suvati, C.
65. faktūra, f. račun za poslano blago, die Factur.
66. figȗra, f. die Figur; — die Redefigur, Cig. (T.).
67. figurānt, m. tiha oseba na gledališkem odru, der Figurant, Cig.
68. frfȗra, f. = frfulja 2), Habd.- Mik., Fr.- C.
69. glavȗra, f. ein großer Kopf, Cig.
70. globȗra, f. oglodana kost, Fr.- C.; — prim. globati.
71. 1. gúra, f. die Schindmähre; — prim. bav. gurr, f. Mik. (Et.).
72. 2. gúra, f. nekak gumb iz smole, Dol.
73. guráča, f., nam. igrača, Mur., C., vzhŠt.; latinščina mu je bila gurača, Raič ( Let.).
74. gúrati, -am, vb. impf. 1) abnützen, schartig, stumpf machen, Fr.- C.; nož g., Z.; — 2) über die Kräfte anstrengen, plagen, C.; živino g., Z.; g. se (tudi: gurati), sich plagen, Goriš.- Štrek. (Let.), Gor.
75. gúrati se, -am se, vb. impf., nam. igrati se, C., Mik., vzhŠt.; (g. si, Jan.).
76. guturāləc, -lca, m. der Gutturallaut, nk.
77. halabȗra, f. der Lärm, der Tumult, ogr.- C.
78. hižȗra, f. slaba hiša, Valj. (Rad).
79. hurȃ, interj. hurrah! (vojaški bojni, tudi slavilni krik).
80. izgúrati, ** -am, vb. pf. = izguliti: izgurano kljuse, ein abgearbeitetes Pferd, Cig., Kr.
81. izvənurádən, -dna, adj. außerämtlich, DZkr.
82. kalobȗra, f. trübes Getränk, das Gepantsch, C.
83. kamȗra, f. ein Kuhname: eine Kuh mit krummen Hörnern, Trst. (Let., Zora); — eine hörnerlose Kuh, C.
84. kapȗra, f. neka suhota za drva, kajk.- Valj. (Rad); — = mrtvaščnica, kajk.- Valj. (Rad).
85. karikatūra, f. zasmehljivo pretirana podoba, die Caricatur.
86. klafȗra, f. klafast človek, Kr.- Valj. (Rad).
87. klẹčȗra, f. = klečanja, Jan.
88. knjižȗra, f. das Buch ( zaničlj.), Cig., Nov.; sleparske knjižure, Slom.
89. kočȗra, f. elende Wohnhütte, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), Poh.
90. kolektūra, f. die Collectur; pogl. bernja, bira.
91. koloratūra, f. umetno okraševanje melodij pri petju, die Coloratur, Cig., Jan.
92. kolotȗra, f. = škripec, die Rolle, Cig. (T.), DZ.; — hs.
93. kolȗra, f. = kolora, Cig.
94. kolúrati, -ȗram, vb. impf. karren, Cig.
95. konfigurácija, f. oblika, die Configuration ( geogr.), Cig. (T.).
96. kosmȗra, f. das Habichtskraut (hieracium), Šol., C.
97. kostȗra, f. ein größeres Schnappmesser mit einem beinernen Griff, C., jvzhŠt.
98. košȗra, f. elender Korb, C.
99. koturáča, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
100. kotúrast, adj. scheibenförmig, Cig. (T.); — prim. kotur.

1 101 201 301 401  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani