upati (53)

1. ȗpati, -am, vb. impf. 1) hoffen, erwarten; u. zdravja, Met.- Mik.; — seine Hoffnung auf jemanden setzen, vertrauen; u. na Boga, v Boga; — 2) trauen: u. komu, čemu; — u. si, sich trauen, sich getrauen; ( nav. u. se); on si (se) ni upal besedice izpregovoriti; (tudi brez "si"): ne upam iti po noči, C.; — 3) u. komu kaj, jemandem etwas creditieren; — 4) u. se v kom = u. v koga, ogr.- Valj. (Rad).
2. dúpati, dȗpam, -pljem, vb. impf. 1) auf etwas Hohles schlagen, Z.; — 2) dumpf rauschen, C.
3. hrúpati, -pam, -pljem, vb. impf. mit Geräusch fressen, knorpeln, Jan., C.; konj slamo hruplje, Z.; — kruh hruplje med zobmi, das Brot knorpelt zwischen den Zähnen, C.
4. húpati, -pam, -pljem, vb. impf. (den Laut hup hören lassen), schreien, Mik.
5. izȗpati, -am, vb. pf. auf Credit ausleihen, M.
6. krslupati, -am, vb. impf. mit dem Lichte fackeln, C.; naglašati je menda: krslupáti; prvi del besede je morda nastal iz "kres"; prim. kresontati.
7. lúpati, -pam, -pljem, vb. impf. = lupiti, schälen (von weichen Schalen und Rinden), Mur., Zora; jabolka, repo, kostanj l., Mur.; oreh l., die grüne Nussschale abnehmen, SlGor.- C.
8. obȗpati, -am, vb. pf. verzweifeln, verzagen; o. nad kom ali nad čim; nad bolnikom o., den Patienten aufgeben, Cig.; (sam s sabo o., Levst. [Zb. sp.]).
9. odtrúpati, -am, vb. pf. wegschlagen, Jan. (H.).
10. odȗpati, -am, vb. pf. = obupati, Z., C.
11. olúpati, -am, vb. pf. = olupiti, ogr.- M.
12. oštȗpati, -am, vb. pf. s štupo potrositi; pfeffern, Cig., Levst. (Rok.).
13. podȗpati se, -am se, vb. pf. wagen, sich unterstehen, C.
14. poštȗpati, -am, vb. pf. mit einer feingepulverten Sache bestreuen: pfeffern, Cig., Jan.; — pudern, Cig.
15. potrúpati, -pam, -pljem, vb. pf. zertrümmern, zerschlagen: toča je vse potrupala, BlKr.; — = pojesti; ( prim. potrupčen).
16. poȗpati se, -am se, vb. pf. sich getrauen, wagen, ogr.- C.
17. preȗpati, -am, vb. pf. anvertrauen: p. komu kaj, ogr.- C.; — p. si, sich getrauen, C.; (p. se, Z.).
18. prezaȗpati, -am, vb. pf. zu viel zutrauen: sebi p., V.-Cig.
19. púpati, pȗpam, vb. impf. trinken (v otročjem govoru), Cig., Lašče- Levst. (Rok.).
20. razlúpati, -am, vb. pf. zerbrechen, Prip.- Mik.; — hs.
21. raztrúpati, -am, vb. pf. zerschlagen, zerbrechen, Habd., Dict., C.; r. kaj kakor lončeno posodo, Dalm.; pečevje r., Dalm.; r. svetilnico, LjZv.; raztrupan ropotec, LjZv.
22. razȗpati, -am, vb. pf. verschiedenen Personen auf Credit ausborgen, verborgen, Cig.
23. štupáti, -ȃm, vb. impf. 1) mit einem pulverisierten Gewürz (Pfeffer u. dgl.) bestreuen; — 2) temu ni štupati, diesem darf man nicht trauen, Gor., Savinska dol.; — tudi: štúpati.
24. trúpati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) zerbrechen, zerstören, BlKr.; t. zid, Rez.- C.; — 2) klopfen, ogr.- M.; t. na vrata, ogr.- C.; hämmern: Oj v gradu pa že trupljejo, Npes.-Schein.
25. ustrúpati, -am, vb. pf. = skrhati (kako rezilo), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. trupati.
26. vzȗpati se, -am se, vb. pf. sich getrauen, C.
27. zadúpati, -dȗpam, vb. pf. erhaschen: mačka miš zadupa, Fr.- C.
28. zaȗpati, -am, vb. pf. 1) anvertrauen; z. komu kaj: svoje skrivnosti komu z.; — 2) creditieren, Cig., Jan.; — 3) vb. impf. vertrauen, bauen; na Boga, v Boga z.; — po nem. "vertrauen" narejena beseda.
29. zȗpati se, -am se, vb. pf. sich ein Herz nehmen, Z., Šol.; — ( nam. vzu-).
30. dupotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. stampfen, C.; — prim. dupati.
31. krslepati, -am, vb. impf., Buče ( Št.)- C., pogl. krslupati.
32. krsmotati, -am, vb. impf. = krslupati, Z.
33. nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se ( namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.- C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.- Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.- Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.- Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.- Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.- C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.
34. nasmẹ̑h, m. das Anlächeln, Mur., Cig., C., nk.; ne zaupati skrivnemu nasmehu, Kast.- Valj. (Rad).
35. obsẹ̑dba, f. 1) = obseda, die Belagerung, Jan.; — 2) die Occupation, Jan.
36. obupováti, -ȗjem, vb. impf. ad obupati, verzweifeln.
37. osvojénje, n. die Aneignung, die Occupation, die Einnahme (eines Ortes), Jan. (H.).
38. posẹ̑dba, f. die Besitzergreifung, die Besetzung, die Occupation, Cig., Jan., Navr. (Let.).
39. posẹ́dən, -dna, adj. Occupations-: posẹ̑dna vojska, das Occupationsheer, Cig.
40. preokupácija, f. die Voreingenommenheit, die Präoccupation, Cig. (T.).
41. prisvojı̑təv, -tve, f. die Aneignung: die Occupation, Jan.; — die Annexion, nk.
42. pȗpkati, -am, vb. impf. = pupati, Lašče- Levst. (Rok.).
43. raztrȗmpati, -am, vb. pf. = raztrupati, Dict.
44. raztrúpiti, -im, vb. pf. = raztrupati, Guts.- Cig., Mur., Jan.
45. sagráti se, -ȃm se, vb. pf. = upati se, wagen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
46. 2. shóditi, -hǫ́dim, vb. pf. zu gehen anfangen: otrok je že shodil; vom Krankenlager aufstehen: ni upati, da bi še kedaj shodil, Mur., Cig.; vstani in shodi! Ravn.; dekle je vstajalo in shodilo, Ravn.; ( nam. vzh-).
47. štəpáti, -ȃm, vb. impf. trauen: temu človeku ni dosti š., Gor.; — pogl. štupati 2).
48. tŕdən, -dna, adj. 1) fest; trden most, voz; trdno delo, solide Arbeit; trdna roka; trdno stati, se držati; trdno zdravje, življenje; on je še trden, er ist noch rüstig, bei Kräften; — trdna volja, vera; trden sklep, trdno upati, zuversichtlich hoffen; trden spanec, tiefer Schlaf; trdno spati; — trdna plača, fixer Gehalt, DZ.; — trden kmet, ein wohlhabender Bauer; — sicher: na trdno postaviti dogodek, den Thatbestand herstellen, Cig.; nič trdnega (nichts Bestimmtes) ne vemo, Navr. (Let.); za trdno vedeti, bestimmt, positiv wissen; za trdno obljubiti; za trdno prepovedati, ausdrücklich verbieten, Cig.; za trdno, definitiv, Cig. (T.); za trdno imenovati, definitiv ernennen, DZ.; dejati v začasni ali trdni pokoj, quiescieren oder pensionieren, DZkr.; — 2) geizig, Fr.- C.
49. upávati, -am, vb. impf. = na počak puščati, DZ.; — prim. upati 3).
50. zaposẹ̑dba, f. die Occupation, DZ.
51. zasẹ̑dba, f. 1) die Besetzung, die Occupation, Nov., Navr. (Let.); — 2) der Hinterhalt, Hip. (Orb.).
52. zaupávati, -am, vb. impf. ad zaupati; anvertrauen: vse z. komu, Jurč.; konj ni rad zaupaval svojih kosti lesenim mostovom, LjZv.
53. zaupováti, -ȗjem, vb. impf. ad zaupati; anvertrauen; pisma komu z., DZ.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani