upanje (16)

1. ȗpanje, n. 1) das Hoffen, die Hoffnung; vera, upanje in ljubezen; — 2) der Credit: na upanje dati, prodati, vzeti, kupiti.
2. nezaȗpanje, n. das Misstrauen.
3. obȗpanje, n. die Verzweiflung.
4. zaȗpanje, n. das Vertrauen; z. na Boga, das Vertrauen auf Gott; z. imeti do koga, Vertrauen zu jemandem haben; z. si pridobiti, z. izgubiti, nk.
5. izgubíti, -ím, vb. pf. 1) verlieren; denar i., pri igri i.; pravdo, stavo i.; službo i.; pamet i., ein Narr werden; glavo i., den Kopf (die Besonnenheit) verlieren; i. upanje, srce, die Hoffnung, den Muth verlieren; vero pri ljudeh, veljavo i.; veliko krvi i.; posoda je slabi duh izgubila; barvo i.; roge, dlako i.; krava je mleko izgubila; izpred oči izgubiti koga, aus den Augen verlieren; — i. se, in Verlust gerathen, verloren gehen; vol se je izgubil; izgubljena ovca; i. se kam, irgendwohin verschwinden; i. se kakor kafra, Cig.; izgubi se, packe dich! verschwinde! glas se izgubi, verhallt; moralisch verloren gehen: v mestu se bode deček izgubil; izgubljen sem, ich bin verloren; — ves izgubljen je, er ist ganz verwirrt, zerstreut, ("verloren") Cig., Jan., jvzhŠt.; — 2) abortieren, Ip., Kras- Erj. (Torb.).
6. nezaȗp, m. = nezaupanje, Cig., M.
7. odnésti, -nésem, vb. pf. 1) weg-, forttragen; z mize odnesti posodo; davontragen: skrivaj o. kaj; — veter, voda kaj odnese; spanje o., den Schlaf benehmen, Cig.; upanje o., die Hoffnung benehmen, Z.; pete o., durch die Flucht entkommen, entwischen; celo kožo o., mit heiler Haut davonkommen, Cig.; srečno jo o., glücklich davonkommen, Cig., Jan.; — hebend wegrücken: o. voz, o. zadnjo premo; — 2) = zaleči: skrinja odnese za stol, die Truhe ersetzt einen Stuhl, Notr.; to veliko odnese, das macht einen großen Unterschied, Z.
8. odvzę́ti, -vzámem, vb. pf. wegnehmen, entziehen; vsakdanji kruh o.; moč o.; upanje o., die Hoffnung benehmen.
9. podrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. 1) niederstürzen machen, niederreißen; zid, hišo, most p.; veter je drevo podrl; dirjaje koga p., jemanden umrennen; s strelom p., niederschießen, Cig.; čebele ali panj p., die Bienen abstoßen (tödten), Cig., Por.; — untergraben ( fig.), Cig.; — p. kup, einen Kauf rückgängig machen, Cig.; — null u. nichtig machen: p. postave, Cig.; — vereiteln: p. komu upanje, namero, Cig.; p. komu srce, jemanden muthlos machen, Cig.; — p. se, niederstürzen, einstürzen: zid, most se je podrl; hrast se je podrl; — pogajanje se je podrlo, die Unterhandlungen wurden abgebrochen, Cig.; — 2) zerreißen: podrena obleka, Dol.- Mik.
10. razkropíti, -ím, vb. pf. 1) auseinanderspritzen, zerspritzen; blagoslovljeno vodo r.; hudobnega upanje je kakor tanka pena, katero vihar razkropi, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) auseinandersprengen, zerstreuen, auseinanderjagen; r. sovražnike; — r. se, sich zerstreuen, sich verlaufen; naj se ajdje razkrope! Dalm.; ljudstvo se razkropi, Jurč.
11. sklę́kniti, -klę̑knem, vb. pf. 1) wanken, ogr.- M.; eine hinkende Bewegung machen, C.; straucheln, einen Fehltritt thun, C.; ( pren.) s. na poti pobožnosti, s. v greh, C.; — s. od česa, von einem Vorhaben abstehen, zurücktreten, ogr.- C.; — 2) zusammenstürzen, C.; (o človeku), Npes.-Vraz; (o živali), verenden, C.; — sinken: upanje mi je skleknilo, C.
12. slóniti, slǫ́nim, vb. impf. lehnen machen, anlehnen, Mur.; — ( fig.) stützen: svoje upanje na tebe slonim, ogr.- C.; s. se na koga, auf jemanden vertrauen, ogr.- C.
13. splávati, -plȃvam, vb. pf. entschwimmen, dahin schwimmen; na breg s., ans Ufer schwimmen, Cig.; ladja je splavala, das Schiff wurde flott, Cig.; moje upanje, veselje je po vodi splavalo (= ist in nichts zerronnen); — entschweben, Jan.; ( nam. vzp-).
14. státi, stojím, vb. impf. stehen; trdno s., festen Fuß gefasst haben; s. kakor panj (štor, steber, zid), wie eingewurzelt dastehen; stoječ, aufrecht stehend: stoječa latinica, Antiqua ( typ.), Cig. (T.); stoječa cev, das Steigrohr, Cig. (T.); stoj (stojta, -te)! halt! bleib(t) stehen! tudi: halt(et) inne! — stoječa cena, fixer Preis, Cig.; — stoječe imetje = nepremičnine, Dol.; kar stoji in živi = fundus instructus, vzhŠt.; — mesto, trg, vas stoji (ist gelegen); — stoječ, ansässig, Svet. (Rok.); — bestehen: kar svet stoji = von jeher; — vrata stoje odprta, die Thür steht offen; solnce stoji črez poldne, Jurč.; ladja na sidru (mačku) stoji (liegt vor Anker), Cig.; stoji ti na volji, es steht zu deiner Verfügung, Cig. (T.); — dobro, lepo mu stoji, es passt, steht ihm gut; — s. na čem, auf etwas beruhen, Cig. (T.); moje upanje na tebi stoji, Trub.; s. v čem, in etwas bestehen, ogr.- C.; v čem stoji Kristusovo kraljevstvo? Krelj; podložnost v tem stoji, da ste možem pokorne, Jap. (Prid.); s. iz česa, aus etwas bestehen: človek stoji iz duše in tela, ogr.- C.; — gelegen sein: veliko na tem stoji, Vrtov. (Zb. sp.); na tem nič ("ništar") ne stoji, Krelj; meni stoji do česa, es liegt mir daran, Cig. (T.); — abhängen: s. do česa (von etwas), Levst. (Cest.), DZ.; = s. o čem, C.; — drago s., theuer zu stehen kommen, Trub.; nič več te ne stoji, temveč da eno uro pridigo poslušaš, Trub. (Post.); zlahka te stoji, upanje imeti, Kast.- Valj. (Rad); nekaterega težko stoji, manchem kommt es schwer an, Levst. (Nauk); to jih strašno težko stoji, Erj. (Izb. sp.).
15. ujẹ́zditi, -jẹ̑zdim, vb. pf. durch Reiten zugrunde richten: zaupanje konja ujezdi, Trub.; konja u., das Pferd entfremden, V.-Cig.
16. župȃnji, adj. = županov: županja hči, Npes. ( Gor.)- Kres; — = županski: županje dolžnosti, Levst. (Nauk).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani