umor (35)

1. umòr, -mǫ́ra, m. der Mord, die Mordthat, Mur., Cig., Jan., nk.
2. umǫ̑rəc, -rca, m. der Mörder, Mur., Cig., ogr.- C.
3. umorı̑telj, m. der Mörder, Mur., ogr.- C.
4. umorı̑təv, -tve, f. die Ermordung, Mur., Cig., Jan., nk.
5. umoríti, -ím, vb. pf. ermorden, tödten; u. se, sich tödten; — unwirksam machen: u. strup, kislino, Z.
6. umorı̑vəc, -vca, m. = umoritelj, Mur., Cig.
7. umorję́nəc, -nca, m. der Ermordete, Mur., Cig.
8. umorję́nka, f. die Ermordete, Cig.
9. umorník, m. der Mörder, Cig., ogr.- C.
10. umorožéljnost, f. die Mordlust, Cig.
11. umǫ̑rstvọ, n. der Mord, Mur., Cig., C., nk.; tudi: umorstvọ̀, Valj. (Rad).
12. humōr, -rja, m. duhovita, dobrohotno šaljiva presoja človeških slabosti, der Humor.
13. humorīst, m. kdor humoristično govori ali piše, der Humorist.
14. humorīstičən, -čna, adj. s humorjem govorjen ali pisan, humoristisch.
15. humorīstika, f. humoristično govorjenje ali pisanje, der Humor, Cig. (T.).
16. humōrski, adj. humoristisch, LjZv.
17. neumǫ́rən, -rna, adj. unermüdlich, unverdrossen, C., nk.; n. trud, C.; neumorno delo, nk.; — hs.
18. neumǫ́rnost, f. die Unermüdlichkeit, nk.; — hs.
19. šumorẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen, C.
20. šumǫ́riti, -ǫ̑rim, vb. impf. rauschen, tosen, C.; — lärmen, ogr.- Mik.
21. čȃta, f. der Hinterhalt: na čatah umoriti, ogr.- Valj. (Rad); na čatah posedavati, C.; — prim. madž. csata, der Kampf, in slov. četa.
22. hudodẹ̑lstvọ, n. die Missethat, das Verbrechen, Mur., Cig., Jan., DZ., nk.; slediti vsako h., Levst. (Nauk); h. umora, tatvine, nk.
23. izpívati, -vam, vb. impf. ad izpiti; austrinken; ako mi ne poveste, kdo vsak dan darove sneda in izpiva, kar umoriti vas rečem, Ravn.
24. péči, péčem, vb. impf. 1) eine feste Speise der Einwirkung der Hitze aussetzen: backen, braten; kruh, potice p., hruške, jabolka, repo, krompir, kostanj p.; meso p.; — ta zna več ko hruške peči = der versteht etwas, Cig.; kruh, repa, meso i. t. d. se peče; danes pečemo, heute ist bei uns Backtag, Cig.; — na Primorskem se kava, ječmen, nosec i. dr. ne žge, nego se peče, Erj. (Torb.); — 2) die Empfindung des Brennens verursachen, brennen: kar te ne peče, ne pihaj! Zv.; solnce peče, die Sonne brennt; rana me peče (verursacht einen brennenden Schmerz); oči me pečejo, ich habe einen brennenden Schmerz in den Augen; — pekoč humor, kaustischer Humor, Cig. (T.); — Gram verursachen: to ga peče; globoko ga je v srce pekla sramota, Levst. (Zb. sp.); vest ga peče, das Gewissen foltert (beißt) ihn; radovednost ga peče, die Neugierde plagt ihn, Cig.; — 3) peči se za kaj, sich um etwas kümmern, C., Jurč. (Tug.); ( stsl.).
25. preuredíti, -ím, vb. pf. umordnen, reformieren, reorganisieren, Cig., Jan., C., nk.
26. 2. s, (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. c. instr. znači 1) družbo, združbo, skupnost: mit; potovati s kom; kdor se z volkovi pajdaši, primoran je ž njimi tuliti, Mik.; pogovarjati se, tepsti se s kom; — ko bi jaz bil s tabo, wenn ich an deiner Stelle wäre; s — vred, sammt: lase s kožo vred z glave potegniti; umorili so mater z detetom vred; — 2) čas, s katerim se vjema kako dejanje: mit; pridna gospodinja je s prvim svitom na nogah (mit Tagesanbruch), Mik.; s solncem vstajati, Dol., jvzhŠt.; — 3) znači, kar kdo ima pri sebi, na sebi: mit; z jednim očesom iti v božje kraljevstvo; s praznimi rokami priti; s puško čakati koga; z vinom grem, ich führe Wein; videl je nož, pa je šel ž njim (nahm das Messer mit); — s tem namenom, in dieser Absicht; — 4) način: mit; z velikim veseljem kaj storiti; s strahom pogledati kam; s krepkim glasom zakričati; — 5) sredstvo, pripomoček: mit; s kolom udariti koga; igrati se s prstanom; lepo ravnati s kom; — 6) znači to, glede na kar se kaj izreka: an; Salomon je veči postal z blagom in z modrostjo, kakor vsi kralji, Dalm.; bogat z žitom, Met.; — 7) nam. starega instrumentala brez predloga: naj eto kamenje s kruhom postane, ogr.- Mik.; — II. praef. 1) znači raznotero združbo več predmetov po dejanju, izraženem z glagolom: zbrati, zvezati, sprijeti se; — 2) dela iz nedovršnih glagolov dovršne: zgniti, snesti.
27. somọ́rən, -rna, adj. mit finsterem Gesicht, C.; düster, Cig. (T.); — prim. hs. sumoran, düster.
28. šaljìv, -íva, adj. scherzhaft, spasshaft, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; humoristisch, Cig. (T.), nk.; — prim. hs. šaljiv nam. šalljiv, Mik.
29. šumrẹ́ti, -ím, vb. impf. = šumoreti, C.
30. trošilíšče, n. der Verbrauchsort, der Consumort, DZ.
31. umȃrjati, -am, vb. impf. ad umoriti; morden, tödten, Habd.- Mik., Kremp.- M., ogr.- Valj. (Rad); matere deco umarjajo, Npes.-Vraz; — abtödten, C.
32. 1. začínjati, -am, vb. impf. ad začiniti; (die Speisen) abfetten, schmalzen, Cig., Jan., jvzhŠt.; — würzen, Jan.; ( fig.) povest z zdravim humorjem z., Cig. (T.).
33. zapljuváti, -pljúvam, -pljújem, vb. pf. 1) verspucken, Mur., Cig.; mit Spucke bedecken, bespucken; ti bodo njega zapljuvali in umorili, Trub.; — 2) z. se, Brut setzen ( v. Insecten), (zapljev-) Cig.
34. zavrátən, -tna, adj. 1) = ovraten, Jan. (H.); — 2) meuchlerisch, hinterlistig, Mur., Cig., Jan., nk.; zavratno koga umoriti, Cig.; zavratni umor, C.
35. žgáti, žgèm, vb. impf. brennen ( trans.); tobak ž., Tabak rauchen, Cig., Št.; apno, opeko, olje ž., Kalk, Ziegel, Kohlen brennen; žgan svinec, kositer, Bleiasche, Zinnasche, V.-Cig.; rudo ž., das Erz durch Rösten zubrennen, Cig.; žgana ruda, geröstetes Erz, Cig.; kavo ž.; Kaffee rösten; iz žita i palinko žgejo, ogr.- Valj. (Rad); na gladko ž., glatt brennen ( techn.), Cig. (T.); lase ž., die Haare brennen; — ein brennendes Gefühl veranlassen: solnce žge, die Sonne brennt; kopriva žge; v prsih me žge, Mur.; žgoči veter, der Glutwind, Cig. (T.); žgoč, brennend, heiß, Jan.; ( prim. žgeč); — ( pren.) žgoč humor, kaustischer Humor, Cig. (T.); — žgala sta jo, sie sind gehörig gelaufen, UčT.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani