ujec (17)

1. 1. ȗjəc, -jca, m. = materin brat, der Oheim; Tolaži ga mati, tako govori: Jaz imam tri brate, ti ujce tri, Preš.
2. 2. ȗjəc, -jca, m. = pubič, die Feuerkröte, Dol.
3. drújec, -jca, m., M., Cig., Kr., pogl. drugec.
4. podrȗjəc, -jca, m., pogl. poldrugec.
5. práȗjəc, -jca, m. der Uroheim, Jan. (H.).
6. 1. tújəc, -jca, m. der Fremde, der Fremdling.
7. 2. tȗjəc, -jca, m. = maček (tuj! tuj! tako kličejo mačka), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
8. mę́ra, f. das Maß; Na mero ta ujec tvoj ima srebra, zum Messen (nicht zum Zählen), Preš.; pet vaganov dobre mere (gut gemessen); mere in uteži, Maße und Gewichte; mokra m., das Flüssigkeitsmaß, Z.; votla m., das Hohlmaß, Vrt., DZ.; dolgostna m., das Längenmaß, nk.; obodna m., das Spannmaß, DZ.; razalna m., das Streichmaß, DZ.; valjasta, skrinjasta, okvirasta, nečkasta m., das Cylinder-, Kasten-, Rahmen-, Kippmaß, DZ.; kotna m., das Winkelmaß, Cel. (Ar.); — skupna m., das gemeinschaftliche Maß, Cel. (Ar.); novčna m., der Münzfuß, Cig. (T.); goldinarska m., der Guldenfuß, Cel. (Ar.); desetinska m., das Decimalmaß, Jan. (H.); mero si vedeti, sich mäßigen, Cig., UčT.; otrok, kateri si ve mero pri jedi, Ravn.; ne ve si mere, er kann sich nicht mäßigen, Cig.; mero imeti, Maß halten, Cig.; črez mero, unmäßig, im Uebermaß; z mero, mit Maß, mäßig; v mero piti, mit Maß trinken, Z.; v mero, nach dem Maße, genau, Vrt.; srednjo mero, mittelmäßig, ziemlich; po nobeni meri, auf keine Weise, Cig.; po meri, nach Maßgabe, DZ.; — hudodelnik, hudobnež stare mere = ein großer Missethäter, ein Erzbösewicht, Levst. (Zb. sp.), jvzhŠt.; — v eno mero = v eno mer, in einemfort, Cig.; — das Metrum: daktilska, trohejska m., nk.
9. podsmẹhováti se, -ȗjem se, vb. impf. höhnisch o. spöttisch lachen, Z.; Kdo se podsmehuje? Levst. (Zb. sp.); p. se čemu, komu, Cig., Vrt.
10. połdrȗgəc, -gca, m. 1) fant, velik za poldrugega, Gor.; — 2) neki žrebelj (poldrugi palec dolg), (poldrujec) Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); (podrujec) Cig., Gor.
11. tuhę́nəc, -nca, m., ogr.- Mik., Valj. (Rad), pogl. tujec.
12. tȗjica, f. mačka ( prim. 2. tujec), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
13. tȗjnik, m. = tujec, Alas., Hip.- C.
14. ȗj, m. = ujec, Rez.- C.
15. uják, m. = ujec, Cig., Zora.
16. ȗjčej, m. dem. ujec; der Oheim, Guts., Jarn.
17. ȗjčək, -čka, m. dem. ujec, der Oheim, Cig.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani