uho (396)

1. uhọ̑, ušę́sa, n. 1) das Ohr; za uho udariti, počiti koga, jemandem eine Ohrfeige geben; na uho dobiti, zu hören bekommen, Levst. (Zb. sp.); na ušesa vleči, lauschen, horchen; ušesa po sebi vreči, die Ohren zurückschlagen ( v. Pferde), jvzhŠt.; pod uho si podtikati, etwas absichtlich überhören, unbeachtet lassen, Levst. (Nauk); = za uho metati (besede), Jarn.; pazljivo na ušesa jemati kaj, aufmerksam anhören, LjZv.; — ribje u. = škrga, Jan.; — 2) das Öhr (der Nadel, der Axt u. dgl.); skozi uho je sekiri vtaknjeno toporišče; — der Henkel beim Schaffe, beim Topfe; uho na zvonu, das Hangeeisen der Glocke, Cig.; — das Stiefelohr, Cig., C.; — 3) der Zipf bei einem Kleidungsstück, C.; die Klappe am Kleide, Cig.; — ušesa, die Klaue am Hammer, Cig.; — 4) morsko u., gemeines Seeohr, die knotige Ohrschnecke (haliotis tuberculata), = u. sv. Petra, Erj. (Ž.); — 5) babino uho, der Holunderschwamm, Cig.; — mačje u., die Fliegenblume (ophrys myodes), Cig.; — mišja ušesa (hieracium), Josch; — uhọ̑, gen. ušę́ta, Rož.- Kres, gen. úha, kajk.- Valj. (Rad).
2. uhòd, -hǫ́da, m. die Flucht, M.
3. uhóditi, -hǫ́dim, vb. pf. 1) u. pot, stezo, einen Weg abtreten, abgehen, Cig.; uhojen(a) pot, Cig., Jurč.; — 2) u. se, sich abgehen, sich müde gehen, Cig.
4. uholàz, -láza, m. der Ohrwurm (forficula auricularia), Guts.- Cig., C., Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).
5. úhovnik, m. die Hauswurz (sempervivum tectorum), Šempas- Erj. (Torb.).
6. búhor, -orja, m. die Wasserblase, Jan.; (puhor, Guts.).
7. búhorəc, -rca, m. dem. = buhor, Jan.
8. duhobǫ̑łnik, m. der Seelenkranke, Cig. (T.), DZ.
9. duhomámən, -mna, adj. geistlähmend, Cig.
10. duhomǫ̑rec, -rca, m. der Geisttödter, Zv.
11. duhomǫ́rən, -rna, adj. geisttödtend, Cig. (T.), nk.
12. duhóta, f. das Aroma, Danj.- C.
13. duhotàj, -tája, m. der Geisterläugner, Cig.
14. dúhov, adj. duhovo, Pfingsten, Jan., Levst. (Nauk); o duhovem, zu Pfingsten, Z.
15. duhǫ́vən, -vna, adj. 1) = duševen, geistig, Geistes-, Mur., Cig., Jan.; — 2) geistlich, duhovni gospodje, duhovno opravilo, duhovne vaje.
16. duhǫ́vən, -vna, m., pogl. duhovnik.
17. duhǫ́vənski, adj. = duhovniški, Jurč.
18. duhǫ́vənstvọ, n. = duhovščina, Cig., C.
19. duhovı̑dəc, -dca, m. der Geisterseher, Jan., Cig.; — rus.
20. duhovı̑dstvọ, n. die Geisterseherei, Cig.
21. duhovı̑n, m. ein Dämon, C., Rib.- Mik.; — der böse Geist, der Teufel, Lašče- Levst. (Rok.); E, prav gotovo je duhovin, Ker tolik né smrtne matere sin, Levst. (Zb. sp.); nečisti duhovin, = hudič, Vrt.
22. duhovína, f. das Gespenst, C., Krelj; — kadar ris (= volkodlak) spi, gre njegova duhovina drugemu spečemu kri sesat, Nov.; ( m. pred "ednim" duhovino, Krelj).
23. duhovı̑t, adj. geistvoll, geistreich, nk.; duhovite domislice, geistreiche Einfälle, Cig. (T.).
24. duhovı̑tost, f. die Geistreichheit, nk.
25. duhǫ̑vnica, * f. 1) die Priesterin, Cig., Jan., C.; — 2) = duhovščnica, C.
26. duhovnı̑ja, f. der einem Geistlichen unterstehende Sprengel, die Pfarre, Cig., Jan., nk.
27. duhǫ́vnik, m. der Geistliche, der Priester.
28. duhovníšče, n. das Presbyterium, Cig., Jan., Vrt.
29. duhǫ́vniški, adj. = duhovski, priesterlich, nk.
30. duhǫ́vništvọ, n. = duhovstvo, Z., nk.
31. duhǫ́vnost, f. die Geistlichkeit (als Eigenschaft), Cig., Jan.
32. duhǫ́vski, adj. geistlich, priesterlich, Priester-; d. stan, der Priesterstand.
33. duhǫ̑vstvọ, n. 1) das Priesteramt, Mur., Cig., Jan.; — 2) = duhovščina, Mur., Cig., Jan.
34. duhovstvováti, -ȗjem, vb. impf. das Priesteramt ausüben, vzhŠt.- C.
35. duhǫ́vščina, f. die Geistlichkeit, der Clerus.
36. duhǫ̑vščnica, * f. = duhovsko semenišče, das Priesterseminar, Mur., Cig., Jan., Slom., ZgD., nk.
37. gluhóba, f. = gluhota, Mur., Cig.
38. gluhomȗtəc, -tca, m. = gluhonemec, Cig., Jan., C.
39. gluhomȗtnica, f. = gluhonemnica, Jan., C.
40. gluhonẹ̀m, -nẹ́ma, adj. taubstumm, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Slom., nk.
41. gluhonẹ̑məc, -mca, m. der Taubstumme, Cig., Jan.
42. gluhonẹ̑mnica, f. die Taubstummenanstalt, Cig., C., nk.
43. gluhonẹ́most, f. die Taubstummheit, LjZv.
44. gluhọ̑st, f. = gluhota, Cig., Jan.
45. gluhóta, f. die Taubheit.
46. huhorica, f. der Sturmwind, C.; — prim. hohorin.
47. izbruhováti, -ȗjem, vb. impf. mit Heftigkeit auswerfen, Mur.
48. izkuhováti, -ȗjem, vb. impf. ad izkuhati, Cig.
49. kožúhov, adj. Pelz-, Cig., Jan.
50. kožúhovəc, -vca, m. die Pelzschabe, Cig.
51. kožuhovína, f. das Pelzwerk, die Rauhware; — tudi: kožúhovina.
52. kožuhovı̑nar, -rja, m. der Rauhhändler, Cig.
53. kožuhovı̑narica, f. die Rauhhändlerin, Cig.
54. kruhobǫ̑rəc, -rca, m. der nur um sein Auskommen, sein Brot sich bemüht, C., nk.
55. kruhobǫ̑rstvọ, n. das Ringen um das Auskommen, C., nk.
56. kruhodájən, -jna, adj. Brot gebend: kruhodȃjni nauk, das Brotstudium, Cig., Jan.
57. kruhodȃvəc, -vca, m. der Pflegevater, Cig.
58. kruhodȃvka, f. die Pflegemutter, Cig.
59. kruhojẹ̑dəc, -dca, m. der Brotesser, Cig.
60. kruhopę́čica, f. die Brotbäckerin, die Platzbäckerin, BlKr.
61. kruhopę́čiti, -pę̑čim, vb. impf. Brotbäcker, Platzbäcker sein (kruh peči za prodajo), BlKr., jvzhŠt.
62. kruhopę̑člja, f. die Brotbäckerin, Ljub. ok.
63. kruhopèk, -pę́ka, m. der Brotbäcker, der Platzbäcker, Habd.- Mik., Jan., Dalm.
64. kruhopę́kinja, f. die Brotbäckerin, Dalm.
65. kruhopę́kovica, f. die Brotbäckerin, Habd.- Mik.
66. krúhov, adj. Brot-; kruhova skorja, die Brotrinde; k. močnik, der Brotbrei, Cig.
67. krúhovəc, -vca, m. 1) jed iz kruha, Valj. (Rad), Notr.; der Brotbrei, Cig.; die Brotsuppe, C.; — 2) gemengtes Getreide, V.-Cig.; — = meh žita za kruh, Gor.- DSv.; — 3) der Brotbaum, Cig., Jan.; pravi k., echter Brotfruchtbaum (artocarpus incisa), opični k., der Affenbrotfruchtbaum (adansonia digitata), Tuš. (R.).
68. kúhovina, f. Gekochtes, Nov.- C.; der Absud, Str.
69. manjuhovȃnje, n. das Faulenzen, C.
70. manjuhováti, -ȗjem, vb. impf. faulenzen, C.
71. muhojẹ́dica, f. = penica, die Grasmücke, C.
72. muholòv, -lǫ́va, m. = muholovec, Cig.
73. muholǫ̑vəc, -vca, m. der Fliegenschnapper (muscicapa), C.
74. muholǫ̑vka, f. die Venusfliegenfalle (dionaea muscipula), Tuš. (R.).
75. muhomòr, -mǫ́ra, m. das Fliegengift, Cig., Jan.
76. muhomǫ́rən, -rna, adj. fliegentödtend: muhomorna voda, Cig.
77. muhotèp, -tę́pa, m. der Fliegenwedel, Mur., Hal.- C., SlGor.
78. muhǫ́tež, adv. z muhami vozeč: Rak muhotež vozi hlode, Levst. (Zb. sp.); (šaljiva beseda; prim. samotež).
79. muhovȃnje, n. die Grillenfängerei, Mur., Cig.
80. muhováti, -ȗjem, vb. impf. Grillen haben, Grillen fangen, Mur., Cig.
81. múhovčək, -čka, m. der Fliegenfänger (muscicapa), Levst. (Nauk), Ljub.
82. múhovəc, -vca, m. neka trta, Jarenina ( Št.)- Erj. (Torb.); die Fliegentraube, grüner Kanigl, (-avec) Trumm.
83. múhovica, f. = penica, die Grasmücke, Ahac., (-avica) Guts.- Cig., Mur., C.
84. muhovítən, -tna, adj. grillenhaft, C.
85. múhovka, f. die Grasmücke, C.
86. múhovnik, m. 1) der Fliegenwedel; — 2) die Fliegenblume, die Geilwurz (orchis bifolia), Cig., Jan.; — das Zweiblatt (listera), C., Medv. (Rok.); — 3) die Vogeltraube, Vrtov. (Vin.).
87. múhovnjak, m. der Fliegenwedel, C.
88. nabuhováti, -ȗjem, vb. impf. ad nabuhniti; auftreiben, aufgedunsen machen, Mur.
89. nàdduhǫ́vnik, m. der Erzpriester, Jan. (H.).
90. naglúhost, f. die Harthörigkeit, Jan., Cig. (T.), LjZv., Erj. (Som.).
91. nagluhóta, f. die Harthörigkeit, Z.
92. napuhováti, -ȗjem, vb. impf. ad napuhniti; aufblähen; — vedenje napuhuje, das Wissen macht hochmüthig, Dalm.; — n. se, schwellen: morje se napuhuje, Trub., Dalm.; — n. se, aufgeblasen, hochmüthig sein, Meg.; zoper druzega se napuhovati, Dalm.
93. nasluhováti, -ȗjem, vb. impf. = nasluhavati, Z.
94. neduhǫ́vən, -vna, adj. ungeistlich, profan, Cig., Jan.
95. neduhovı̑t, adj. geistlos, nk.
96. neduhǫ́vnik, m. der Nichtpriester, der Laie, Cig.
97. neduhǫ́vski, adj. ungeistlich, Cig., Jan.
98. neuhǫ́jen, adj. ungebahnt, ungangbar: neuhojena pot, Cig.
99. oduhǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. pf. durchgeistigen, vergeistigen, Cig. (T.).
100. oduhǫ́vljati, -am, vb. impf. ad oduhoviti, Jan. (H.).

1 101 201 301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani