uho (301-396)

301. potrę́sti, -trę́sem, vb. pf. 1) ein wenig schütteln o. rütteln; hruško p.; potreslo je vso hišo; p. koga za ušesa, jemanden bei den Ohren schütteln; z glavo p., den Kopf schütteln, Cig.; potresti se, eine Zeitlang zittern, erbeben; hiša se je potresla; — 2) ein wenig streuen; zrnje p. pticam; p. soli v juho; — bestreuen; s cukrom, z moko p. kaj.
302. potȗha, f. 1) die Hehlerei; potuhe se ogibati; DZ.; — der Unterschleif; potuho dajati, Unterschleif geben; p. dajati tatovom; potuho dajati otroku, die Fehler eines Kindes ungestraft hingehen lassen; — 2) = potuhnjenost, die Verstellung, die Tücke, Jan.
303. povẹ́dati, povẹ́m, vb. pf. mündlich mittheilen, sagen, erzählen; kaj boš dobrega povedal? was bringst du Gutes? živi duši ne povem tega; na uho komu kaj p., jemandem etwas ins Ohr raunen; p. komu resnico, jemandem reinen Wein einschenken; na vsa usta p., sich kein Blatt vor den Mund nehmen; v zobe komu kaj p., einem etwas ins Angesicht sagen; = v oči p., Npes.-K.; dobro je povedal, das war gut gesagt oder gesprochen; z lepo p. komu, es einem im Guten sagen; po domače p., in schlichter, gewöhnlicher Weise etwas sagen; iz glave p., auswendig hersagen; vse po vrsti p., kako je bilo, den Hergang der Reihe nach erzählen; kdo ti je povedal to lepo pripovest? — imprt. povẹ̑j!
304. poživíti, -vím, vb. pf. beleben, erquicken, laben; p. koga z jedjo, Cig.; ta kapljica poživi človeka! jvzhŠt.; dež poživi suho prst, Ravn.- Valj. (Rad); — p. se s čim, sich mit einer Sache erquicken; p. se s sadjem, Ravn.- Valj. (Rad); — p. se, frisch werden, Cig.
305. precẹdíti, -ím, vb. pf. durchseihen, abseihen; juho, mleko p.; vino skozi snažno capo p.; — filtrieren, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.
306. prekŕhniti, -kȓhnem, vb. pf. (einen spröden Gegenstand) entzweibrechen; suho vejo p.; — nado p., die Hoffnung knicken, SlN.- C.; samoglasnik p. (schwächen), Vest.
307. prekuhávati, -am, vb. impf. = prekuhovati.
308. prelāt, m. višji duhovnik, der Prälat.
309. premẹ́šati, -am, vb. pf. durcheinander mischen; karte p.; liste p. knjigi pri vezanju, ein Buch verbinden, Cig.; — aufmischen: skuho, zdravilo p.
310. preošábiti se, -im se, vb. pf. allzuhochmüthig werden, Z.
311. prepustíti, -ím, vb. pf. 1) hindurchlassen, durchgehen oder durchlaufen lassen, Cig. (T.); — rudo p., Erz durchlassen, Jan.; — železo p. (= pretopiti, frischen), Jan.; — (ein Geschwür) aufstechen oder aufbrechen, Cig., Jan.; če se bula prepusti ali prereže, bolečina neha, Škrb.- Valj. (Rad); — p. se, aufgehen, sich öffnen, Cig., Jan.; mehur se prepusti (= se predere), C.; — 2) überlassen; grad, pravico komu p., jemandem das Schloss, ein Recht abtreten; prepustite to le meni, lasset nur mich machen; otroka varuhovi volji p.; — p. se, sich überlassen, sich preisgeben; p. se viharju, valovom, sanjarijam.
312. prestrẹ́či, -strẹ́žem, vb. pf. auffangen; p. koga, kaj; p. koga v naročje, Zv.; prestregli so ga roparji, Jurč.; p. žogo; pismo p., Cig., SlN.; svetlobni snopič s prizmo p., Žnid.; kaplje p. v kozarec, Zv.; — p. koga z očmi, jemandem mit den Augen begegnen, Cig.; — na uho vleče, kaj se govori onkraj seče: prestregla je vsako besedo, Str.; — pismeji so mu prestregli vsako besedo (griffen jedes Wort auf), Ravn.; — pot p., den Weg abschneiden, Cig.; — ins Wort fallen: uradnik ga prestreže rekoč, Zv.; — zuvorkommen: p. koga, Cig., Jan.; nevarnost p., C.; p. silo, eine Kraft paralysieren, Jan. (H.); — überraschen, ertappen, Mur., Cig., Jan., C.
313. pretəkníti, -táknem, vb. pf. 1) hindurchstecken; nit igli skozi uho p.; p. roko skozi kaj, Cig.; p. prašička skozi rokav, Erj. (Torb.); — durchziehen: luknjo z nitjo p., DZ.; — pretaknjen; pretaknjena (preteknjena) je živina, kadar ji je trebuh upadel, ker je lačna ali bolna, SlGor.; — 2) anders oder anderswohin stecken, umstecken; p. kline; — 3) durchstöbern; vse p.
314. prevagováti, -ȗjem, vb. impf. ad prevagati, prevagniti; 1) durchwägen, überwägen; ( fig.) Gospod duhove prevaguje, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) überwiegen, vorherrschen, Jan., C., nk.; število veselih dni prevaguje, Zora.
315. prevèč, adv. zu viel, zu sehr; kar je preveč, še s kruhom ni dobro = allzuviel ist ungesund; to je vendar preveč! das ist doch zu arg! p. komu nagajati; p. mi je v stran, es ist mir zu sehr aus dem Wege; — zu viele; p. gostov; — (préveč, Št.).
316. prezbitērij, m. duhovniški prostor v cerkvi, das Presbyterium.
317. príličnost, f. 1) die Angemessenheit, Z.; die Conformität, Cig.; — die Bequemlichkeit, die Gelegenheit, Mur., Cig., Jan.; — 2) die Geschicklichkeit, die Fähigkeit, die Tauglichkeit, Cig., ogr.- Valj. (Rad); nima priličnosti za duhovski stan, Z.; — 3) prilı̑čnost, die Anständigkeit, Cig., Jan.; zunanji službi božji priličnost napraviti, Ravn.- Valj. (Rad).
318. primȃka, f. die Befeuchtung, Cig., Vrt.; strnem manjka primake, SlN.; imeti kaj za primako za suho grlo, Jurč.
319. prinésti, -nésem, vb. pf. bringen; p. komu pismo, veselo novico; p. jed na mizo; s sabo p., mitbringen; na uho p., zu Ohren tragen, Cig.; za dar, v dar p., zum Opfer bringen, als Opfer darbringen, Cig.; beseda je besedo prinesla, ein Wort gab das andere, Cig.
320. pristǫ́piti, -stǫ̑pim, vb. pf. 1) hinzutreten; p. h komu in ga pozdraviti; p. na pomoč, zu Hilfe kommen, Cig.; k delu p., Hand mit anlegen, Cig.; zu Hilfe kommen: bližnjemu p., Bas.; da bi mu sv. Duh pristopil, Burg.; die Messe beginnen: duhovnik je že pristopil; za botra p. pri krstu, Gevatter stehen, jvzhŠt.; — prisad je pristopil, der Brand ist zugeschlagen, Cig.; — 2) beitreten; k veri, k društvu p.; — beipflichten: p. h komu, k čemu, Cig.; p. h komu, jemandes Partei nehmen, Jan.; — p. kam, irgendwohin zuheiraten, Cig.
321. prišəptáti, -ȃm, vb. pf. = prišepetati, Cig.; p. komu kaj v uho, Cig.
322. pritlíčnost, f. die Niedrigkeit, Jan.; — ( fig.) nekaka duhovna p., Cv.
323. prodȃja, f. der Verkauf; posilna p., zwangsweise Veräußerung, DZ.; p. duhovnih reči, Krelj; slaba p., schlechter Absatz, Cig.; na prodajo = na prodaj, Meg., Boh., Dalm.; nebesa so na prodajo, Krelj; na prodajo postavljene reči, Hip. (Orb.); na prọ̑dajo biti, v prọ̑dajo staviti, Levst. (Nauk); — der Verschleiß; p. soli, tobaka; p. na debelo, na drobno, der Groß-, Kleinverschleiß.
324. pustíti, -ím, vb. pf. lassen: p. koga, jemanden irgendwohin gehen lassen; pusti nas na vrt! nas ne pusti nikamor iz hiše; pusti muho na dlan: ona zleti v brado = wenn man ihm einen Finger gibt, will er gleich die ganze Hand haben, Cig.; = pusti mačka na polico: kmalu bo pod polico, Cig.; p. se, sich begeben: p. se v beg, Trub.; h Kristusu se je pustila in rinila, Krelj; — fahren lassen: p. kaj iz rok; dušo p., die Seele aushauchen, Cig., Dalm.; vodo p., harnen, Cig.; kri p., Blut lassen, Cig.; kokoš v jesen pusti perje = misi se, ogr.- Valj. (Rad); iz službe p. koga, aus dem Dienste entlassen, Jan.; barvo p., abfärben, Cig.; — nicht hindern; p. koga, da kaj stori, p. koga ali kako reč, da se z njim ali z njo kaj zgodi; p., da se povre, durch Kochen eindicken lassen; p. vodo, da se ogreje, ali: p., da se voda ogreje; p., da voda odteče; pusti ga, naj dela, kar hoče! brado p. rasti, den Bart wachsen lassen, Cig.; leteti p. čoln, Preš.; — zulassen: ne bom pustil, da bi prišlo do tega; ich werde es nicht dazu kommen lassen; — in dem Zustande lassen, in welchem sich jemand, etwas befindet; pusti me! lass mich! na cedilu p. koga, jemanden im Stich lassen; p. koga v stiski, einen zappeln lassen, Cig.; otroke same doma p.; p. kaj, kakor je; duri odprte p., die Thür offen lassen; obleko na sebi p., das Kleid anbehalten; vzadi p. koga, jemanden überholen; p. njivo v ledino, za pašo, den Acker als Lehde liegen lassen, Cig.; p. polje v puščo, das Feld veröden lassen, Cig.; v nemar p. kaj, etwas unbeachtet lassen, vernachlässigen; pri miru (z mirom) p., in Ruhe lassen; mrzlica ga je pustila, das Fieber hat aufgehört; — p. komu kaj; tako po ceni ti ne morem p. takega blaga; p. komu življenje, jemanden am Leben lassen, Cig.; p. komu na voljo, jemandem freistellen; — = dati, erlauben: ne puste vam v druščino hudobnih ljudi ( namr. iti), Ravn.- Valj. (Rad); — übrig lassen: p. komu same kosti, nič mi ni pustil, vse je sam pojedel; — von etwas ablassen, etwas aufgeben; pustimo to! p. pijančevanje; p. delo, službo; svoje misli ne p., von seiner Meinung nicht abgehen.
325. rabīnəc, -nca, m. judovski duhovnik, der Rabbiner, Jan., nk.
326. razíti se, -ídem se, vb. pf. auseinandergehen, sich trennen; pozno smo se razšli; razšli smo se kakor rakova deca ( t. j. na razne strani po svetu), Erj. (Izb. sp.); — zergehen, vergehen: Pogovor, ko na uho več ne bije, Ko zjutranja megla se v nič razide, Preš.; zemlja ino nebo se razidejo, ampak moje besede se ne razido, Trub.
327. rę̑d, rę̑da, redȗ, m. 1) die Ordnung, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; v r. dejati, spraviti, ordnen; v r. postaviti, regeln, v nov r. p., neu regeln, Levst. (Nauk); po redu, in der Ordnung, Dalm.; po redu vse zložiti, Krelj; to ni po redu! = zur Ordnung! Levst. (Nauk); črez red, wider die Ordnung, ogr.- C.; — dnevni r., die Tagesordnung, Cig., Jan., nk.; vozni r., die Fahrordnung, Cig., nk.; opravilni r., die Geschäftsordnung, Cig., Jan., DZ., nk.; = poslovni r., DZ.; — s čudnim redom, wunderbarerweise, ogr.- C.; — rokavici si nista v red (sind nicht paar), Cig.; k redu (kredi), bereit, fertig, M., C.; večerja je k redu, kola so k redu (kredi), vzhŠt.; k redu (kredi) imeti, bereit halten, ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Reihe: med redi (redmi) hiš (hiž) so ceste, ogr.- Valj. (Rad); v r. postaviti, in einer Reihe aufstellen, Levst. (Zb. sp.); — die Zeile, Cig.; — die Reihenfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); z redom, nach der Reihe, ogr.- C.; po redu, der Reihe nach, nacheinander; štiri mesece po redu, Trub.; tri leta po redu, Dalm.; besedni red, die Wortfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); — z reda = s kraja (= der erste beste), Cig.; — 3) = red f., der Grasschwaden, nav. pl. redovi, Gor.; — 4) das Stockwerk, ogr.- C.; hiše (hiže) na dva reda, ogr.- Valj. (Rad); — 5) die Classe, nk.; — die Fortgangsclasse, nk.; — der Rang, Cig., Jan., Dalm.; ljudje vsakega reda, Menschen jedes Standes, Cig. (T.); — vsi redi ( Chöre) izvoljenih angelcev, Guts. (Res.); — 6) der Orden, Meg., Guts., Cig., Jan., nk.; meniški, viteški r., Cig.; der Orden (als Auszeichnung), Cig., Jan., nk.; — die priesterliche Weihe: (duhovne) rede deliti, ordinieren, Jan. (H.); — 7) die rechte Zeit: vaš red je tukaj, Dalm.; še nẹ́ red, Dalm.; končani so bili, preden je bil red, Dalm.; kadar je bilo red, Trub.- Mik.; pred redom, vor der Zeit, vorzeitig, Dalm., Hren- Cig.; pri redu, zur rechten Zeit ("beizeiten"), Boh., Meg., Trub., Dalm.; — 8) (petred, šestred itd. = petdeset, šestdeset itd. Guts.; petrdo, sedentrdo, osentrdo, [ nam. pet redov itd.?] Guts. [Res.]- Mik.).
328. 1. redíti, -ím, vb. impf. 1) nähren, durch Nahrung erhalten; r. se, sich nähren; levinja svoje mlade redi, Dalm.; svoj život redi, da živi, Kast.- Valj. (Rad); kaj boš lenuha redil! občina svoje ubožce redi; s kruhom in ne z mahom rejen biti, Mark in den Knochen haben, Cig.; — s tem premišljevanjem je redila svojega duha, Burg.; — groß ziehen; lepo r. otroke; — züchten, halten; svinje, živad r.; — ausgiebig nähren; r. se, dick werden; ne vem, od česa se tako redi; — 2) sich wachsen lassen: ženi je čast, kadar dolge lase redi, Dalm.; peroti r., Levst. (Beč.); — že perje redi, er bekommt schon Flügel, d. i. er fängt an, sich zu erheben, Met.
329. reverēnda, f. duhovniško oblačilo, die Reverende, Cig.
330. rȗhar, -rja, m. ruharji so nevestini svatje, kateri ji "ruho" na njen novi dom pripeljejo, da je med svate razdeli, BlKr.- Let.
331. rúšənski, adj. rušensko platno, feine Leinwand = tenčica, ogr.- C.; — prim. ruho.
332. 1. s, (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. A) c. gen. 1) na vprašanje: odkod? tam, kjer bi na vprašanje: kje? stal predlog "na" z lokalom: von — herab, von: s konja pasti, z mize vleči; sə strehe zmetati sneg; vse je teklo ž njega (z njega), (der Schweiß) rann von ihm herab; tresk je udaril z neba; s postelje vzeti rjuhe; z one strani se pripeljati, von jener Seite her gefahren kommen; Majar'ca pride z vode, Npes.-Vraz; s Koroškega, aus Kärnten ( prim. na Koroškem, in Kärnten); z Dunaja priti, von Wien kommen ( prim. na Dunaju); — pred prislovi: z daleč, von ferne (tudi: zdaleč); s tod = odtod (tudi: stod), C.; — 2) v časnem pomenu: s konca, s prvega, anfänglich; z mladega, von Jugend an; — 3) znači vzrok: s tega, daher, deshalb: s tega so hudo ime pri Judih imeli, Krelj; s tega je zbolel, Levst. (Rok.); s prav važnih vzrokov, DZ.; ( prim. iz); — 4) način: z večine, größtentheils, C., nk.; z lahka, auf eine leichte Weise ( nav. zlahka), z lepa (zlepa), auf gütlichem Wege; s kratka (skratka), kurzum, Jan., nk.; — (mnogokrat se meša s predlogom "iz", od katerega dostikrat ga ni moči več ločiti, Mik. (V. Gr. IV. 529., 570.)); — B) c. acc. 1) (redkokedaj) znači kraj, kjer je kaj: s konec mesteca je bila stena, Ravn.- Mik.; — 2) nam. raz c. acc.: z mizo pasti, z Belo, z Visoko priti, Gor.- Mik.; — s pridigo pozvoni, kadar duhovnik raz pridižnico stopa, Breznica ( Gor.); — II. praef. znači, da se kaj s česa, od zgoraj doli premika: seno z voza zmetati; s konja səsesti, vom Pferde herabsteigen, Mik.; sneti klobuk z glave, s klina.
333. 2. s, (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. c. instr. znači 1) družbo, združbo, skupnost: mit; potovati s kom; kdor se z volkovi pajdaši, primoran je ž njimi tuliti, Mik.; pogovarjati se, tepsti se s kom; — ko bi jaz bil s tabo, wenn ich an deiner Stelle wäre; s — vred, sammt: lase s kožo vred z glave potegniti; umorili so mater z detetom vred; — 2) čas, s katerim se vjema kako dejanje: mit; pridna gospodinja je s prvim svitom na nogah (mit Tagesanbruch), Mik.; s solncem vstajati, Dol., jvzhŠt.; — 3) znači, kar kdo ima pri sebi, na sebi: mit; z jednim očesom iti v božje kraljevstvo; s praznimi rokami priti; s puško čakati koga; z vinom grem, ich führe Wein; videl je nož, pa je šel ž njim (nahm das Messer mit); — s tem namenom, in dieser Absicht; — 4) način: mit; z velikim veseljem kaj storiti; s strahom pogledati kam; s krepkim glasom zakričati; — 5) sredstvo, pripomoček: mit; s kolom udariti koga; igrati se s prstanom; lepo ravnati s kom; — 6) znači to, glede na kar se kaj izreka: an; Salomon je veči postal z blagom in z modrostjo, kakor vsi kralji, Dalm.; bogat z žitom, Met.; — 7) nam. starega instrumentala brez predloga: naj eto kamenje s kruhom postane, ogr.- Mik.; — II. praef. 1) znači raznotero združbo več predmetov po dejanju, izraženem z glagolom: zbrati, zvezati, sprijeti se; — 2) dela iz nedovršnih glagolov dovršne: zgniti, snesti.
334. sádje, n. coll. das Obst; koščičasto s., das Steinobst, pečkato s., das Kernobst, Tuš. (R.); suho s., gedörrtes Obst.
335. samotník, m. der Einsame, Cig., Jan.; der Einsiedler, Dict., Mur., Cig., ZgD., Zora; imeli so svoje duhovnike in samotnike, Cv.
336. sẹ́vati, -am, vb. impf. scheinen: Povsod sirotam sevaš le! Greg.; strahlen: nekaj izrednega, duhovitega jej je sevalo s krasnega obraza, LjZv.; — prim. sijati.
337. skléniti, sklę́nem, vb. pf. 1) fest zusammenfügen; sodu doge z obročem s.; s. roke, die Hände falten; zusammenschließen, Cig.; s. pse. die Hunde koppeln, Cig.; Pod bledo luno se nad njo Duhovi so sklenili, Preš.; s. po zakletju: sklenjen volk, ein gebannter Wolf, Cig.; s. se, sich schließen, zugehen (von einer Wunde), Cig.; sich vereinigen: da sklenete se enkrat najni poti, Preš.; s. se s kom v molitev, Burg.; sklenjeni z družbo izvoljenih, Burg.; s sklenjenimi močmi, mit vereinten Kräften, Cig.; — 2) zuende bringen, schließen; s. pridigo, sejo; — s. račun, eine Rechnung abschließen, Cig.; — das Leben schließen, sterben: sklenil je; — 3) abschließend zustande bringen, schließen; kup, pogodbo, zavezo, zakon, mir s.; — pesem s., verfassen: Jaz sem tako pesen sklenil, Da se medved je oženil, Npes.- M.; — 4) den Schluss ziehen, folgern, schließen: s. kaj iz česa, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 5) einen Beschluss oder einen Vorsatz fassen, beschließen, sich vornehmen; sodbo s., ein Urtheil fällen, Cig.; kaj ste sklenili?; vojsko s.; trdno je sklenil, da se bode poboljšal (ali: poboljšati se); Zdaj si bom tako sklenil, Dekletom ne bom več verjel, Npes.-K.; — (v poslednjih pomenih po zgledu nem. schließen, beschließen).
338. skọ̑z, skọ̑zi, I. adv. 1) hindurch: s. teči, hindurchfließen, s. sijati, hindurchscheinen; s. biti, zugrunde gegangen sein, alles verloren haben, C.; s. in s., durch und durch, durchgehends; s. in s. prehoditi, premeriti kaj; s. in s. premočiti si obleko; — 2) immer, M., C., Npes.-Vraz, Polj.; s. in s., fort und fort, immerdar, Cig., Jan.; s. bolj, immer mehr, Šol.; skozi je raztresal, Levst. (M.); — II. skọ̀z, skọ̀zi, praep. c. acc. 1) durch (v krajnem pomenu); skoz mesto jezditi; nit igli skozi uho prepeljati; skoz okno gledati; — 2) durch (v časnem pomenu); s. tri leta, drei Jahre hindurch; — 3) (po vzgledu nem. durch znači sredstvo: skozi Kristusa je človeštvo odrešeno; — skozi Bog, Alas.; za skozi Bog, um Gottes willen! Notr., Prim., Npes.-Schein.; po it. per Dio! in slov. za Boga!).
339. skrẹ̑gati se, -am se, vb. pf. sich zerzanken, sich zerwerfen; s. se s kom; s pametjo se je skregal, er handelt nicht mehr vernunftgemäß; s kruhom se s., vor Wohlergehen muthwillig werden, Z.
340. slíšati, slı̑šim, vb. impf. 1) hören; težko s., ne s. dobro, harthörig sein; tenko s., dünne Ohren haben, Cig.; na levo uho ne slišim dobro; slišiš? heda! hörst du? napak s., falsch hören; na svoja ušesa s., mit eigenen Ohren hören; s. mašo, die Messe hören, Burg.; — s. sovo, žrjave; (tudi z gen.: razumnih ljudi sem slišal, ich habe es von verständigen Leuten gehört, Levst. [Zb. sp.]); s. koga govoriti, žvižgati, jemanden reden, singen hören; kar Vi pravite, je lepo s. (klingt schön), V.-Cig.; pri vratih ga ni bilo nič s., beim Thor konnte man ihn gar nicht vernehmen; nič ni bilo s., es war kein Laut zu vernehmen; mnogo je s. o tatvinah, man hört viel von Diebereien; ni še bilo s., da bi bil prišel, es verlautete noch nichts von seiner Ankunft; s. je, da —, es heißt, dass —; nič prida ni s. o njem, man hört nichts Gutes von ihm; dober glas se sliši v deveto vas; od sosednjih fara se sliši zvonjenje; sliši se, man hört, es geht das Gerücht, Cig., Jan.; — 2) ( gehören, [ germ.]).
341. slı̑šež, m. = uho (šaljiva beseda v uganki), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
342. slǫ́jən, -jna, adj. po nekem vetru, burji posušen: slojno = tako suho, da se lomi, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.); — prim. 2. sloj.
343. slúšati, -am, vb. impf. 1) hören; z uhom slušamo, ogr.- Valj. (Rad); — anhören, Cig., Jan.; — 2) Folge leisten, folgen, befolgen: s. koga, kaj, Dict., Mur., Jan., Cig. (T.), Trub., Dalm., Kast., Goriš.- Cv., nk.; njegove besede neso bile slušane, Dalm.; učim ga in učim, ali kaj, ko ne sluša, Kras- Erj. (Torb.).
344. služábən, -bna, adj. 1) dienstbar, dienend, Dienst-, Cig., Jan., M.; služabni duhovi, dienstbare Geister, Trub., Krelj; služabni ljudje, Dienstleute, Jan., Bas., Jurč.; vojvode, gospodje, služabni ljudje (Amtsleute), Trub.; služȃbni red, die Dienstbotenordnung, Jan.; služabna pisava, der Amtsstil, DZ.; služabne dolžnosti, Amtspflichten, Levst. (Pril.); služabna družina, die Dienstboten, Jurč.; — saj sem jaz tebe iz služabne hiše odrešil (aus dem Hause der Knechtschaft), Dalm.; — 2) = postrežen, Dict.
345. sohóta, f., DZ., Kol., Erj. (Izb. sp.), pogl. suhota 3).
346. spirituāl, m. nadzornik v duhovniškem semenišču, der Spiritual.
347. splástiti, -im, vb. pf. = splastati, schichten, Z., Polj.; — (das Heu) in kleinen Haufen aufschichten: seno, ki še ni dosti suho, se zvečer splasti, t. j. v plaste dene, jvzhŠt.
348. spŕžiti se, -im se, vb. pf. = (od suhote) v prah se zdrobiti, BlKr.
349. stȃn, stȃna, stanȗ, m. 1) das Gebäude, das Haus, Cig., ogr.- C.; lep stan, jvzhŠt.; župnijski s., das Pfarrhaus, Slom.; — 2) die Herberge, das Quartier, die Wohnung, Cig., Jan., C., Ščav.; na s. vzeti, beherbergen, Krelj, DZ., vzhŠt.- Valj. ( Glas.), ogr.- C.; na s. iti, einkehren, Krelj; na stan hoditi, Kast.; vže sem vam stanove (die Herberge) pripravil, Krelj; na stanu biti, im Quartier sein, C.; imeti kje svoj s., irgendwo einquartiert sein, Jan., Dalm., Trub.; s. vzeti, oddati, eine Wohnung miethen, vermiethen, Cig., Svet. (Rok.); noben (oben) človek ondi stanu nema, Dalm.; odkod si stana? wo bist du wohnhaft? Idrija; — glavni s., das Hauptquartier, Jan., nk.; — 3) das Kriegslager, das Gezelt, Cig., Jan., Ravn.; — 4) die Hürde: ovčji s., Cig., Jan., Trub., Dalm., Kast., Notr.; der Stall: nočiti na staneh v planini, Glas.; = die Herde, Meg., Kast. (N. c.); eine Herde von 40 Schafen, Z.; — 5) tisti del obleke, ki trup pokriva: srajca mu je v stanu prekratka, otročja srajca ima dolg stan, Lašče- Levst. (Rok.); der Rumpf eines Hemdes, das Hemd ohne die Ärmel, Cig., C.; s. na zadrguljico, der Schnürleib, Žnid.; = tesni s., Bes.; — 6) der Zustand; v dobrem stanu ohraniti, Jan., nk.; postavljenje na poprejšnji s., die Wiedereinsetzung in den vorigen Stand, DZ.; s. premoženja, der Vermögensstand, Cig.; s. milosti božje, der Gnadenstand; v drugem stanu biti, schwanger sein; — v stanu biti, imstande sein ( germ.); kadar otrok v stan pride (stärker wird), pomaga delati, Lašče- Levst. (Rok.); — 7) der Stand; zakonski, vojaški, duhovski s., der Ehe-, Militär-, geistliche Stand; — biti od stanu, vom Adel sein, Mik.; — stanovi, die Stände (einst als Repräsentation eines Landes): kranjski stanovi; — 8) der Status: konkretalni s., der Concretalstatus, DZ.
350. 2. stéči, stéčem, vb. pf. 1) erreichen, erlangen, erwerben, gewinnen, Habd.- Mik., Jan., C.; s. si zasluge, Šol., SlN.- C.; ne bo dobrega konca stekel, er wird kein gutes Ende nehmen, Z.; ( prim. hs. steći v istem pomenu); — 2) zusammenfließen, zusammenrinnen: voda na zemlji naj steče na en kraj, in prikaži se suhota, Ravn.- Valj. (Rad); — sich vereinigen: ošpice vkup steko, Kug.- Valj. (Rad); = s. se, Cig., Jan.; — sukno se v vodi steče (wird verdichtet), Z.; — 3) s. se, zusammenlaufen, sich versammeln, Prim.; otroci se v zbor steko, Levst. (Zb. sp.).
351. sȗh, súha, adj. 1) trocken; s. pot; suha drva; suha zemlja, das Festland; suha meja, die Landgrenze, Cig. (T.); po suhem in po mokrem, zu Wasser und zu Lande; na suho stopiti, den Fuß aufs Land setzen, Cig.; na suho dejati ribnik (entwässern), Pjk. (Črt.); perilo, seno je že suho; suha usta imeti, lechzen, Cig.; s. veter; s. mraz; suha kopel, das Schweißbad, Cig.; — s. zid, t. j. brez malte narejen, Notr., Tolm.; — 2) dürr; suha veja; suha hosta, das Raffholz, Cig.; suho listje; — suha roba, Holzware, Rib.; — 3) getrocknet, gedörrt; suho sadje; — geselcht: suho meso, suha klobasa; — 4) rein, gediegen ( min.); suho zlato; suhi cekini, tolarji; — lauter, pur: suho vino; toliko je bilo suhega denarja, das war der Reinertrag, Svet. (Rok.); — 5) mager; s. kakor plot, Erj. (Torb.); s. kakor poper, bilka, s., da ropoče, poka, Cig.; konj, suh kakor kresilna goba, Jurč.; — suha bolezen, die Lungensucht, Cig.; — 6) ohne Geld; mošnja je suha; Si mošnjico mi rejeno Djal popolnoma na suho, Preš.; s. sem, ich bin blank; — v suho mi gre, ich büße ein, ich verliere, C.; — v suho plačati, umsonst zahlen, C.; — 7) sachleer, seicht ( fig.), Cig.
352. suhíca, f. = suha veja: ulomi mi to suhico! Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — = suho deblo, mrlika, Podkrnci- Erj. (Torb.).
353. súša, f. 1) die Dürre; suša kos kruha vzame, moča pa dva; — 2) die Hütte, der Schoppen, C.; — prim. suhota 3); — 3) psovka suhemu človeku, LjZv.
354. svečeníca, f. = duhovnica, die Priesterin, Jan., nk.; — hs.
355. svečeník, m. 1) = duhovnik, Jan., nk.; ( hs.); — 2) = 3) svetnik, Alas.
356. svı̑njščak, m. 1) der Schweinekoth, Mur., Cig., Jan.; — 2) svinjščák = svinjak (Schweinestall), Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); — 3) svinjščák = lonec za svinjsko kuho, Fr.- C., Notr.
357. ščokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. raunen, faseln: v uho komu š., Kres; — pogl. ščekotati.
358. šəpę́tniti, -ę̑tnem, vb. pf. leise sagen, zuflüstern, C., Z., nk.; š. komu kaj na uho, Erj. (Izb. sp.).
359. šíniti, šı̑nem, vb. pf. = šibniti; 1) biegen, C.; — š. se, sich biegen, C.; veja se je šinila, C.; — 2) eine schnelle Bewegung machen, dahinschießen: miš je šinila po sobi; kakor blisk šine konj z vozičem po gladkem potu, Jurč.; Juda je šinil pred druhaljo, Burg.; — kvišku, po koncu š., schnell aufspringen; kri šine iz rane, das Blut schießt aus der Wunde hervor; kri mi šine v glavo; — misel šine v glavo; — 3) schlagen, C.; po ustih ali za uho koga š., Trub.
360. šǫ́praka, f. = šipraka, suho brstje, suho vejevje, BlKr.
361. štekljȃčar, -rja, m. berač s štekljačo, Z., Kr.; — štekljačarji, nekdaj neka posebna vrsta potepuhov, kakor rokovnjači, plaščarji, Levst. (Rok.).
362. 1. talār, -rja, m. duhovniška dopetna obleka, der Talar.
363. tonzūra, f. izstrižen krožec na duhovniški glavi, die Tonsur.
364. 1. trápiti, trȃpim, vb. impf. quälen, martern, Habd.- Mik., Mur., Cig. (T.), ogr.- C., Mik.; trapljen od nečistih duhov, Trub.; muke nas trapijo, C.; glad me trapi, C.; zob me je trapil vso noč, Kras- Erj. (Torb.); bolezen me trapi, Svet. (Rok.); svoje telo t., seinen Leib abtödten, kasteien, C.; svetci so svoje telo trapili, C.
365. trẹ́buh, -úha, m. 1) der Bauch; trebuh me boli; iti s trebuhom za kruhom, sein Brod suchen gehen; — pl. trebuhi, die Kuttelflecke, M., C., (trebuhove) Rez.- C.; — 2) babji t., der quirlförmige Salbei (salvia verticillata), Medv. (Rok.).
366. túlji, m. pl. najslabejše predivo, ki se vender še da presti (s tacega platna ima pastir ruho, časi tudi srajco), Ponikve na Št. Vidski gori- Erj. (Torb.).
367. udáriti, -dȃrim, vb. pf. 1) einen Schlag führen, schlagen; u. ob mizo, ob tla; u. koga po glavi, po roki, za uho; u. z roko v roko, u. si v roke, einander den Handschlag geben; — anprallen; u. z glavo ob kamen, mit dem Kopfe an einen Stein anschlagen; u. se, sich anschlagen; u. se z glavo ob kamen; u. se v nogo, v glavo; — u. pečat, das Siegel aufdrücken; u. podobo na svinec, einen Stich in Blei abschlagen, Cig.; u. na kalup, aufformen, Cig. (T.); — mrtvoud ga je udaril (= zadel), Cig.; — einschlagen (vom Blitze); strela je udarila v hišo; udarilo je nekam; — u. koga s slepoto, jemanden mit Blindheit schlagen; treffen, Cig.; kmeta bridko udari goveja kuga, Levst. (Nauk); — udarjen, verrückt, rappelig, Cig.; — 2) losschlagen, angreifen: u. na sovražnika, na trdnjavo; na volke u., ogr.- Valj. (Rad); u. z vojsko v deželo, ins Land einfallen; u. se, aneinander gerathen, in Kampf gerathen, ein Treffen liefern; — bolezen udari med ljudi, eine Krankheit beginnt zu grassieren, Dict.; — 3) u. jo kam, den Weg irgendwohin einschlagen; u. jo za kom, jemandem nachstürzen, jemanden zu verfolgen anfangen, Cig.; u. na stran: sich vom Wege abschlagen oder entfernen, Cig.; — 4) dringen: voda je črez bregove udarila, das Wasser ist ausgetreten; močno vino udari v glavo, starker Wein steigt zu Kopfe; kri mu je udarila v lica; Izza nohta udari črna kri, Npes.- Jan. (Slovn.); mokrota udari skozi zid; ogenj udari skozi streho; bolezen udari na pljuča, v glavo, die Krankheit geht auf die Lunge, den Kopf über; duh udari v nos, der Geruch sticht in die Nase; — 5) einen Geruch bekommen o. annehmen: vino je udarilo po sodu, Levst. (M.); vino udari po zemlji, Z.
368. 2. usẹ́kati, ** -sẹ̑kam, vb. pf. 1) abhauen, abhacken, fällen; u. glavo, C., Krelj, Dalm.; — 2) einen Hieb mit der Axt thun; u. po drevesu; — überh. mit einer schneidenden Schärfe hauen und verletzen, wund hauen; u. se, sich wund hauen; — schlagen; u. koga po glavi, za uho; u. se, aufeinander losschlagen, aneinander gerathen; — u. koga za kako reč, jemandem etwas ablisten, Cig.; — 3) u. jo, den Weg einschlagen, enteilen, C.; — u. jo črez mero, über die Schnur hauen, Cig.
369. úšce, n. dem. uho; das Öhrchen, C.; srčno ušce, das Herzohr, Erj. (Som.).
370. ušę́sce, n. dem. uho; 1) das Öhrchen; — 2) der Zipfel, Cig.; — der Blattumschlag, Cig.; — 3) ušesca, das Anführungszeichen, Cig.; — 4) mišja ušesca, kleiner Pflücksalat (tudi samo: ušesca), Ljub.
371. vȃda, f. 1) die Übung, Meg.- Mik., Mur., Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad); duhovne vade, Škrb.; — 2) die Lockspeise, der Köder, Cig., Jan., nk., Gor.; (váda) Dol.; vada je nataknjena na trnek, Hip. (Orb.).
372. velenják, m. za Duhovo prihranjena paša; kdor na Duhovo prvi na pašo prižene, sme na velenjaku pasti, Ščav.
373. vínọ, n. der Wein; suho v., purer Wein; tudi: der Strohwein, C.; — samodelsko vino, der Kunstwein, Dol.- Levst. (Nauk); = samodelno v., DZ.; = delano vino; ni vina brez pelina = kein Feuer ohne Rauch, Cig.; žgano vino = žganje, der Brantwein.
374. vmę́sti, vmę́tem, vb. pf. einrühren, Jan. (H.); v juho kaj v., C.
375. vorcan, m. 1) die mittelst einer Schnur gefärbelte Linie am Bauholz, ogr.- C. ( Vest.); — 2) das Brandmal, ogr.- C. ( Vest.); — das Wundmal, C.; — (morda iz nem. Vorzeichen?).
376. zagátiti, -im, vb. pf. verstopfen; usta z., Trub.- Mik.; razpoko z., Cig.; cev z., eine Röhrfuge dichten, DZ.; — vodo z., das Wasser bedeichen, Cig., C.; — z. se, sich verstopfen, v dušniku se mi je zagatilo, es will mich ersticken, Fr.- C.; sluhovod se zagati z ušesnim maslom, Erj. (Som.); otrok je zagačen v ušesih, Gor.; — verhindern: z. posvečenje, ogr.- C.
377. zajẹ́dati, -am, vb. impf. ad zajesti; 1) z. koga, beim Essen zu verdrängen oder ihm zuvorzukommen suchen, so dass er zu kurz kommt, Cig., C.; ( fig.) jemanden in seinen Rechten verkürzen, Fr.- C.; — 2) durch Essen verbrauchen, verzehren, verprassen, Cig.; — 3) hineinbeißen, M.; zajeda me, ich habe Bauchgrimmen, Celjska ok.- C.; — zajeda mi kaj, es wurmt mich etwas, Glas.; — als Schmarotzerpflanze an anderen Pflanzen wachsen, C.; ta rastlina ne zajeda drevesa, Zv.; — 4) mit beißenden Worten necken, Cig., M., Ip.; chicanieren, Jan.; — 5) z. se, sich einfressen, Z.; morje se zajeda v suho zemljo (bildet Einbuchtungen), Jes., Zora.
378. zaklȃdati, -am, vb. impf. 1) für den Vorrath sorgen, verlegen, versorgen; z. koga s čim; obrtnika z blagom z.; z. vojsko z živežem, Lebensmittel für die Armee liefern; z vinom se z., sich mit Weinvorrath versehen; — dotieren, Cig.; z. učilnice, Levst. (Pril.); z. koga z denarjem, jemandem Geld vorschießen, Cig., C.; — z. troške, die Kosten decken, DZ.; — 2) beiseite legen, Jarn.; — za uho z. kaj, mit etwas hinter dem Berge halten, Cig.
379. zaklę́ti, -kółnem, vb. pf. 1) verwünschen, verzaubern, in Bann thun, Cig., M.; duhove z., die Geister bannen, Cig.; zaklet, verwünscht, Cig., C.; z. kraj, Cig.; z. koga, jemanden beschwören, bannen, C.; Bogu kaj z., über jemanden oder etwas einen Fluch aussprechen, C., Jurč.; — 2) einen Fluch, ein Fluchwort aussprechen: grdo je zaklel; — 3) z. se, unter einem Fluch betheuern, schwören; z. se z dušo = pridušiti se, bei seiner Seele schwören, jvzhŠt.; — zakleti sovražnik, der geschworene Feind, Jan., nk.
380. zalę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) (liegend) einen Raum bedecken, Raum einnehmen, Cig., Jan., C.; ne z. vsega prostora, Cig.; malo z., wenig Platz einnehmen, C.; — 2) erklecken, ausgeben; to mi veliko, nič ne zaleže, C.; moka, denar zaleže, Fr.- C.; — zustatten kommen, Nutzen schaffen, fruchten, Cig., Jan.; to mi dobro zaleže, das kommt mir gut zustatten, C.; nič ne zaleže, es taugt o. hilft nichts, Cig.; z. v zveličanje, C.; tožbe mi ne zaležejo, Klagen helfen mir nichts, C.; ne bo nikdar prida zalegel, aus ihm wird nie etwas Rechtes werden, Cig., M.; — ausreichen, aufkommen für etwas, Cig. (T.); hiša mu ne zaleže za dolgove, er kann die Schulden mit dem Hause nicht decken, Cig.; z. za vsakdanje troške, zur Bestreitung der laufenden Ausgaben ausreichen, Levst. (Pril.); dohodek ne zaleže za strošek, die Einnahme deckt nicht die Auslage, Cig. (T.); ta denar naj za davke zaleže, Svet. (Rok.); — 3) umlagern: mesto z., M., C.; — 4) übel werden, krankhafter werden, C.; uho mi je tako hudo zaleglo, da nisem slišal skoro nič, Cv.; — zaleže mi, es benimmt mir den Athem, Fr.- C.; — 5) verlegt werden, gerathen, BlKr., M.; spis je zalegel med ostale ogrske spise, Navr. (Let.); — 6) Brut anlegen, M.; z. se, sich durch Fortpflanzung vermehren, sich einnisten: črvi so se zalegli pri nas.
381. založíti, -ím, vb. pf. 1) z. komu eno, jemandem eine Ohrfeige geben; za uho z., unbeachtet lassen, Z.; kar se pri igri dobi, se za uho založi, = kar pri igri skupiš, ne smeš zameriti, Glas.; — hinterlegen: z. čudno moč v čem, Burg.; — daransetzen, Cig.; einlegen: z. dobro besedo za koga, Jurč.; z. priprošnjo, SlN.; — 2) verlegen, verräumen, verrammeln; cesto, pot z. s čim, Cig.; vrata s koli z., Nov.; z deskami kaj z., etwas mit Brettern zulegen, Cig.; z. pote in izhode, SlN.; z. jez, einen Damm abflachen, Cig.; (einen Raum) ausfüllen: peč z drvi z.; z. kopo z drobnimi drvi, Cig.; — = ograditi: z. vinograd, Ravn.; — 3) einen Imbiss nehmen, etwas essen; založi prej kaj, preden boš pil! jvzhŠt.; založi z nami! iss mit uns! Kras- Erj. (Torb.); — 4) mit einem Vorrath von einer Sache versehen; z. koga z blagom, z denarji, z živežem; z. se s čim, sich mit einer Sache versorgen; založen biti s čim, einen Vorrath von etwas haben; obilno založen biti z blagom, ein starkes Lager haben; izvrstno založena knjižnica, LjZv.; — dotieren, Cig., Jan.; — bedecken, Cig.; z. troške, Levst. (Nauk); založeni državni dolg, die fundierte Staatsschuld, Cig. (T.); — 5) z. knjigo, ein Buch verlegen, Cig., nk.; — 6) begründen, Vrt.; z. si srečo, Šol.; — 7) verpfänden, Mur.; — 8) etwas an einen unrechten Ort legen, verlegen; z. kam kako reč; — 9) z. komu kaj, jemandem etwas auftragen, befehlen, C.
382. zaprę́sti, -prę́dem, vb. pf. 1) zuspinnen: pajek luknjo zaprede; — 2) einspinnen; pajek muho v svojo mrežo zaprede; — z. se, sich einspinnen, sich verpuppen; gosenice so se zapredle; — 3) verwirren, Cig.
383. zarotíti, -ím, vb. pf. 1) beschwören; z. koga pri živem Bogu; — z. duhove, die Geister beschwören, Mur., Cig., Jan.; — 2) verwünschen, von sich wegwünschen, Cig.; — 3) z. se, schwören, mit einem Schwur betheuern, Mur., Cig., Jan.; z. se komu, jemandem schwören, C.; — sich verschwören: z. se zoper koga, Cig., Jan., nk.
384. zaspánəc, -nca, m. 1) ein verschlafener Mensch, der Vielschläfer, der Langschläfer; — 2) die Schlaflust, die Schläfrigkeit, Mur., Cig., Jan.; z. me ima, me lomi, mi prihaja, der Schlaf findet sich bei mir ein, Cig.; zaspancu pod uho podkladati, der Schlaflust nachgeben, Mur.; — 3) der Bärlapp (lycopodium complanatum), Cig., Jan., Medv. (Rok.).
385. zašəpətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. pf. zu flüstern anfangen; flüsternd sagen, zuflüstern; na uho komu kaj z., jemandem etwas ins Ohr flüstern.
386. zatépsti, -tépem, vb. pf. 1) zuschlagen, hartschlagen; z. zemljo, die Erde hart stampfen, C.; zemlja od dežja zatepena, die infolge des Regens nicht mehr lockere Erde, C.; dež zatepe setev, M.; — zatepeno srce, ein verstocktes Herz, Trub.; — zatepen, untersetzt, gedrungen ( v. Körperbau), Dict., Ig (Dol.); — 2) mit Koth beschmutzen; z. obleko, Cig., C.; ves zatepen. Cig., BlKr., jvzhŠt.; — 3) durch Schlagen, Klopfen hineinbringen, einklopfen, Cig.; — z. se komu v glavo, sich in jemandes Gedanken festsetzen, Let.; — 4) z. juho z moko, Mehl in die Suppe einrühren, Mur., C.; — 5) verlieren, verlegen, Cig.; penez sem nekam zatepla, vzhŠt.- C.; — verloren gehen machen: nekoliko čebel zatepo dežji in plohe, Levst. (Beč.); — verthun, verschwenden, Cig., C.; z. čas, die Zeit vertändeln, Cig.; — z. se, vagierend sich verlieren, sich verirren, z. se kam, Cig.
387. zatŕniti, -nem, vb. pf. 1) (durch einen abspringenden Funken) anzünden, Jan., Z.; nesli so gorečo luč v suho seno in tako zatrnili hram, Jurč.; — 2) hineinfahren (von einem Funken): ( fig.) iskrica se zatrne v srce, LjZv.
388. 2. zatúliti, -im, vb. pf. 1) verstopfen, vermachen, C., Notr.; uho se mu je zatulilo (= zamašilo), BlKr.; tolmun se je zatulil (= zasul, da ne požira več), BlKr.; — 2) umbiegen, einbiegen: z. papir, pločevino, C.; — 3) zatuljen, abgestumpft: kača na repu zatuljena, Notr.- Levst. (M.).
389. zaužíti, -žı̑jem, vb. pf. verzehren, genießen; — die geweihte Hostie bei der hl. Messe genießen, M.; duhovnik je že zaužil, jvzhŠt.
390. 1. zavíjati, -am, vb. impf. ad zaviti; 1) einwickeln, einhüllen; z. knjige v papir; otroka v cape z.; z. se v kožuhovino; gosenice se zavijajo v mešičke; — 2) Krümmungen machen; — z. svoje poti, auf krummen Wegen wandeln, Škrinj.- Valj. (Rad); — verdrehen; kokošim vratove z.; den Hühnern den Hals umdrehen; — zavija me po trebuhu, ich habe Bauchgrimmen, Cig., Jan., C.; — kraus machen, kräusen, Cig.; — z. se, sich winden: pot, cesta, potok se na desno, na levo zavija, die Straße, der Weg, der Bach macht einen Bogen nach rechts, links, Cig.; — z. se, kraus werden, Cig.; — glas ali z glasom z., den Ton modulieren, Cig., Jan.; — po hrvatsko z., mit dem croatischen Accente o. croatisierend sprechen; — Redewendungen gebrauchen; preudariti, kako Slovenec zavija, Levst. (Zb. sp.).
391. zgrȃbək, -bka, m. das Zusammengerechte: ein niederer Haufe Heu: zgrabke delajo, kadar je seno še malo suho, Dol.; der Schoberfleck: z. narediti, Cig., Gor.
392. 1. zgŕniti, -nem, vb. pf. 1) zusammenlegen: ruho z., Dol.; v naglici z., zusammenraffen, Cig.; zusammenbringen, zusammenhäufen, Cig., Jan.; na kup z., Cig.; po skoposti z., zusammengeizen, Cig.; lakomnež vse zgrne, BlKr.; versammeln: z. vojsko na Lahe, Levst. (Zb. sp.); ptiči se zgrnejo (versammeln sich in einer großen Schar), Levst. (Rok.); versammelt ziehen: Zgrne se za njim vladik vseh osem, Levst. (Zb. sp.); z. se, zusammentreten, C.; voda se nad njim zgrne, Vrt.; zgrnili sta se te dve gori vrhu vojske, Jurč.; — 2) = razgrniti: ( pren.) z. koga po tleh, jemanden zu Boden strecken, Idrija; — abdecken, Cig.
393. zlatọ̑, n. das Gold; suho, čisto z., gediegenes, reines Gold; prano z., das Waschgold, Erj. (Min.); predeno z., das Fadengold, Cig.
394. zməčkáti, -ȃm, vb. pf. 1) zusammendrücken, zusammenknittern, knüllen; obleko, klobuk z.; zerdrücken, zerquetschen; muho med prsti, hruško z roko z.; — 2) = mečkaje kaj narediti, langsam, säumig etwas zustande bringen, Z., Kr.
395. žı̑v, žíva, adj. lebendig, lebend; ali si še živ? lebst du noch? dokler bom živ, ne pozabim tega, so lange ich lebe, vergesse ich dies nicht; živ ostati, am Leben bleiben; za žive in mrtve sovražiti koga, jemanden heftig hassen, Jurč.; za žive in mrtve se pričkati, Jurč.; verjeti kaj za žive in mrtve, etwas fest glauben, Jurč.; — vse svoje žive dni, seine Lebtage; nisem ga videl svoj živ dan, Cig., Jurč.; za živ svet rad, für mein Leben gern, Cig.; žive duše ni tukaj; živa duša, živ krst ne ve, keine Seele weiß es; živi vrag, der leibhafte Teufel; — vse živo je česa, es wimmelt von etwas; vse živo jih (žab) je bilo, Npes.- Mik.; — živa voda, das fließende Wasser; — živa meja, der Heckenzaun; — živa prst, die Dammerde, Cig.; živi kamen, der natürliche Stein, Cig.; živa skala, natürlicher Fels; v živo skalo vsekana ječa, SlN.; — živ ogel, eine glühende Kohle; živ pepel, glimmende Asche; živo apno, ungelöschter Kalk; — živa rana, eine offene Wunde, Cig.; živi konec peresa, der Federkiel, V.-Cig.; — živo, der empfindliche Theil des menschlichen Körpers, das Leben: burja v živo gre, Notr., Dol.; do živega priti komu, jemandem beikommen, (tudi pren.); to gre do živega, das dringt bis aufs Leben, Cig.; ( pren.) do živega svetovati, dringend anrathen, Vrtov. (Km. k.); v živo čutiti, lebhaft empfinden, Ravn.; lep je nauk, v živo sega (dringt zum Herzen), Ravn.; v živo zbosti koga, jemanden (mit Worten) empfindlich treffen, Ravn.; to ga je v živo bolelo, Ravn.; v živo delati, mit großem Eifer arbeiten, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — suho vejo do živega odrezati, den dürren Ast bis auf das Leben abschneiden, Cig.; v živo pokositi senožet, das Gras möglichst nahe an der Wurzel abmähen, Nov.; — živ rob, eine scharfe Kante; na žive robe izdelati les, Z.; — lebhaft, regsam, munter; živ deček; živ konjič; žive oči; — živa barva, eine helle, lebhafte Farbe; — živa vera, ein lebendiger Glaube; živa prošnja, eine inständige Bitte; živa beseda, pathetische, ergreifende Worte; živa želja, ein lebhafter Wunsch, die Sehnsucht, das Schmachten, Cig. (T.); živ pomislek, eine eingehende Bedachtnahme, Levst. (Pril.); živo, mit Nachdruck: živo priporočati, živo prositi.
396. živíti, -ím, vb. impf. ernähren, erhalten; s kruhom koga ž.; kako bi on imel ženo ino otroke živiti? Trub.; s prejo ga je živila, Ravn.; ž. se s čim, von etwas leben, sich nähren; nima se s čim ž., er hat nichts zu leben, Cig.; ž. se s tatvino in razbojem, C.; ž. se ob čem, = ž. se s čim, Cig., Jan.; tudi: ž. se od česa; — Bog te (vas) živi! Gott erhalte dich (euch)! Bog živi! Gott erhalte! — tudi: žíviti, Kr.

   1 101 201 301

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani