uhiteti (2)

1. uhitẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) entfliehen, V.-Cig., M., Kast.- C.; Na zvezdo gledeč uhiti, je otet, Preš.; — 2) u. koga, jemandem zuvorkommen, Gor.- DSv.
2. zauhitẹ́ti, -ím, vb. pf. ereilen: Turčina tam z njo zavhiti ( nam. zauhiti), Npes.-Vraz.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani