ugled (9)

1. uglèd, -glę́da, m. 1) das Erblicken, Kr.- Valj. (Rad); — 2) die Ansicht, der Anschein, C.; — 3) = veljava, das Ansehen, kajk.- Valj. (Rad), Cig. (T.), nk.; trošiti za zunanji u., Zv.; — 4) nam. ogled, die Schau, BlKr.
2. uglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. 1) erblicken; — 2) u. bolnika = postreči bolniku, Lepena pri Soči- Erj. (Torb.).
3. uglę́dən, -dna, adj. ansehnlich, angesehen, Cig. (T.), C., nk.
4. ugledováti, -ȗjem, vb. impf. ad ugledati.
5. neuglę́dən, -dna, adj. = negleden, Svet. (Rok.).
6. bẹlóta, f. die Weiße, das Weiß, die weiße Farbe, Mur., Cig., Jan.; celo na velikem belem prtu ugledate najprej črn madež, če je prav majhen: oskrunjena je belota, Jurč.
7. u-, praef. 1) znači odmikanje: ent-, weg-; uiti, ubežati, uteči, ukrasti, urezati si šibo; — 2) iz nedovršnih glagolov dela dovršne: ubiti, ugasiti, ugledati, utopiti; — (po sedanji narodni izreki se ne da natanko razločiti od predpone v, ampak le po primerjanju drugih slovanskih jezikov in po pomenu; mnogokrat je pisava dvomna; besede, katerih ni najti pod u-, naj se iščejo pod v-).
8. uzrẹ́ti, uzrèm, vb. pf. = ugledati, Cig. (T.), nk.
9. žarbráti, -ȃm, vb. impf. sich tummeln: ugledal je množico ljudi žarbrajoč ("er sah das Getümmel des Volkes"), Krelj; — prim. žebrati (?).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani