uboj (9)

1. ubòj, -bója, m. der Todtschlag, Mur., Cig., Jan., Trub.- Mik., nk.
2. ubojíca, m. der Todtschläger, der Mörder, Habd.- Mik., Jan., nk.; — hs.
3. ubǫ̑jnica, f. die Todtschlägerin, Cig., Jan.
4. ubǫ̑jnik, m. der Todtschläger, Dict., Mik., Cig., Jan., Trub., Dalm., Schönl.- Valj. (Rad), Kast. (Sv. p.).
5. ubǫ̑jstvọ, n. der Todtschlag, Jan., C., Krelj.
6. samoubòj, -bója, m. = samomor, der Selbstmord, C.
7. četvę̑r, num. distr. 1) vier; pri substantivih, ki se ali sploh ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: četvere vilice, vier Gabeln; četvere rokavice, vier Paar Handschuhe; tudi substantivno v srednjem spolu: četvero vilic, četvero rokavic; — pri substantivih, pri katerih si kako pripadajoče mnoštvo mislimo: četveri snubci, ali: četvero snubcev (s svojimi spremljevavci); — 2) die vier; o določenih, skupaj spadajočih osebah ali rečeh: četveri možje; četvero poslednjih pripovedek; — 3) vier; ako hočemo povedati, da so šteti predmeti različni po spolu, starosti i. t. d.; nav. le substantivno: četvero ljudi (moški, ženske, otroci), četvero živinčet; — 4) viererlei: četvero vino, četvero sadje, četvero oblačilo; — 5) vier, vierfach (pri abstraktnih substantivih): četvero ubojstvo, vier Morde, vierfacher Mord; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: na četvero razdeliti, in vier Theile theilen; — 7) četvero = štirje, štiri: bilo nas je četvero, es waren unser vier: — prim. Mik. (V. Gr. IV. 59—67.).
8. ubáti se, ubojím se, vb. pf. erschrecken, in Furcht gerathen, Mur., M.
9. ubı̑jstvọ, n., Mur., Cig., C., Nov., pogl. uboj.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani