ubit (109)

1. ubı̑tək, -tka, m. der Abgang, der Verlust, die Einbuße, V.-Cig., Cig. (T.), DZ.; — stsl.
2. ubíti, ubı̑jem, vb. pf. 1) erschlagen, todtschlagen; s kolcem ga je ubil; ubila ga je strela; u. se, sich erschlagen; padel je s strehe in se ubil; — stechen (im Kartenspiel), Jan.; ( prim. rus. bitь); — 2) zerschlagen, brechen: u. kupico, lonec; u. se, zerbrechen ( intr.); lonec, zvon se je ubil; jajce se je ubilo; — 3) u. denarje, Geld verschleudern, verschwenden, C.; denar se ubije (schwindet), Z.; ves dobiček se ubije (geht verloren), Z.; veliko vina se ubije ( n. pr. s pretakanjem), Dol.; ubije se mi, ich leide Verlust, büße ein, V.-Cig.; — beseda se ubije vinjenemu človeku, da ne more več govoriti, Dol.; — 4) beschädigen: noge si u., C.; — oblačilo se ubije, das Kleid wird am Rande abgenützt, abgestoßen, Cig.; hlače si u., ubite hlače, Dol.; — schwächen: glavo si je z vinom ubil, ima od pijače ubito glavo, Levst. (Rok.); vino se je ubilo, der Wein ist ( z. B. durch das Fahren oder das Überschenken) matt geworden, ubito vino, Z., jvzhŠt.; — glas se ubije, die Stimme wird schwach, Z.; ubit glas, eine gebrochene Stimme, Z.
3. ubítje, n. das Erschlagen, Mur., Cig.
4. čúbiti se, -im se, vb. impf. = šobiti se, C., Z.
5. gubı̑tək, -tka, m. = izguba, der Verlust, h. t.- Cig. (T.).
6. gubíti, -ím, vb. impf. 1) schädigen, zugrunde richten, verderben, M., C.; bolezen me gubi, Fr.- C.; gubi ga, seine Kräfte nehmen ab, Fr.- C.; Psa le uroki gubijo, Danj. (Posv. p.); — 2) verlieren, Kor., Rez.- Cig., Jan., ogr.- C., Zora; pernica perje gubi (federt), Cig.; svoje dni g., seine Zeit verlieren, C.; srce g., den Muth verlieren, Cig.; — voda se gubi pod zemljo, Z.; čebele se gube na paši, Lašče- Levst. (Glasn.); glas se gubi, die Stimme verhallt, Cig.
7. izgubı̑tək, -tka, m. = izguba, Cig., Jan., C.
8. izgubíti, -ím, vb. pf. 1) verlieren; denar i., pri igri i.; pravdo, stavo i.; službo i.; pamet i., ein Narr werden; glavo i., den Kopf (die Besonnenheit) verlieren; i. upanje, srce, die Hoffnung, den Muth verlieren; vero pri ljudeh, veljavo i.; veliko krvi i.; posoda je slabi duh izgubila; barvo i.; roge, dlako i.; krava je mleko izgubila; izpred oči izgubiti koga, aus den Augen verlieren; — i. se, in Verlust gerathen, verloren gehen; vol se je izgubil; izgubljena ovca; i. se kam, irgendwohin verschwinden; i. se kakor kafra, Cig.; izgubi se, packe dich! verschwinde! glas se izgubi, verhallt; moralisch verloren gehen: v mestu se bode deček izgubil; izgubljen sem, ich bin verloren; — ves izgubljen je, er ist ganz verwirrt, zerstreut, ("verloren") Cig., Jan., jvzhŠt.; — 2) abortieren, Ip., Kras- Erj. (Torb.).
9. ljubı̑telj, m. der Liebende, Met., kajk.- Valj. (Rad); — der Liebhaber, der Freund, der Verehrer, Mur., C.; l. znanosti, Zora; l. mira, kajk.- Valj. (Rad).
10. ljubı̑teljica, f. die Liebhaberin, kajk.- Valj. (Rad).
11. ljúbiti, -im, vb. impf. 1) lieben; l. koga, l. resnico; ljubite se med seboj (sabo), liebet einander; — 2) liebkosen, herzen, Cig., Jan., Rez.- C.; (on je detetce) ljubil, objemal in kušal, Trub. (Post.); — küssen, Cig., Jan., Zora; ( hs.); — 3) Versprechungen machen: tako dolgo mi je ljubil, na zadnje mi vendar ni storil, Krn- Erj. (Torb.); — 4) ljubiti, behagen, wohl bekommen: vino mu ljubi, C.; zrak mu ljubi, Svet. (Rok.); izmed vsega sadnega drevja so mu hruške najbolj ljubile, LjZv.; gospodi ljubi veliko oko, LjZv.; ta jed mu ne ljubi, schmeckt ihm nicht, Levst. (Rok.); — lj. se, belieben, gefallen: ne ljubi se mi jesti; ljubi se mi spati; kakor se komu ljubi, wie es jedem beliebt; nič se mu več ne ljubi; gefallen, Jan., Cig. (T.); — prim. bav. es liebet, beliebet mir, Levst. (Rok.).
12. naljúbiti se, -im se, vb. pf. sich satt lieben, Mur., Cig.
13. nasnúbiti, -im, vb. pf. 1) anwerben, Mur.; n. potepuhov, Ravn.- Mik.; — 2) n. se, das Werben satt bekommen.
14. obljúbiti, -im, vb. pf. 1) versprechen, verheißen; o. komu hčer za ženo; — geloben; obljubljena dežela, das gelobte Land; o. se kam ( n. pr. na božjo pot), das Gelübde thun, irgendwohin zu wallfahrten; obljubljen praznik (katerega si kaka soseska izvoli), der Votivfeiertag, Ig (Dol.); — (beim Kaufe) anbieten; koliko si cenil, in koliko je obljubil? — 2) versichern: obljubim, da je bilo tako, Cig.; mislili so si, obljubim, gewiss dachten sie, Ravn.; — 3) obljubljen = priljubljen, beliebt, nk.
15. obrúbiti, -im, vb. pf. = obropati: žolnerji mesto obrubijo, hiše poderejo, Jsvkr.
16. odgubíti se, -ím se, vb. pf. von einem Ganzen sich trennen und verloren gehen: krava se je od črede odgubila, C.
17. olúbiti, -im, vb. pf. entbasten, abschälen: o. drevo, C., Nov.
18. orúbiti, -im, vb. pf. pfänden, C.
19. pogubı̑telj, m. der Verderber, der Vernichter, C., nk.
20. pogubíti, -ím, vb. pf. 1) verderben; oči si p., Vraz- Pjk.; den Untergang bereiten, vernichten, zugrunde richten; to ga je pogubilo, das war sein Verderben; — verdammen: na veke pogubljen; — p. koga, jemanden vom Leben zum Tode bringen, ihm den Garaus machen, Cig., Jan.; — 2) nach und nach verlieren, C.; peneze po poti p., C.; verstreuen, Cig.; — p. se, verloren gehen: nič se ni pogubilo vina pri natakanju, jvzhŠt.
21. poizgubíti, -ím, vb. pf. nach einander verlieren, Zora; p. se, nach einander sich verlieren, verschwinden: kmalu so se vsi ljudje izpred cerkve poizgubili; glas se poizgubi, Cig.; dežela se bo v deželi poizgubila ein Land wird in dem andern aufgehen, Cig.
22. poljúbiti, -im, vb. pf. 1) zu lieben anfangen, C.; ne da bi mi bili Boga ljubili, samuč da je on nas poljubil, Krelj; — 2) abstreicheln, liebkosen, Rez.- C.; — 3) einen Kuss geben, küssen, Mur., Cig., Jan., Kast., Kor.- Kres (V. 312.), nk.; p. koga v lice, p. komu roko, Cig., nk.; Al' boš me poljubil? Poljubi me prav! Npes.-Schein.; — 4) p. se (tudi: vb. impf.) belieben; (po nem.); prim. ljubiti 4).
23. porazgubíti se, -ím se, vb. pf. sich allmählich (an verschiedenen Orten, nach verschiedenen Seiten) verlieren; po maši se ljudje kmalu porazgubijo; glas se porazgubi.
24. porúbiti, -im, vb. pf. 1) nacheinander pfänden, C.; — 2) ausplündern: do dlake p., Dict.; — prim. 2. robiti, rubiti.
25. poubíti, -bı̑jem, vb. pf. nacheinander todtschlagen, Prip.- Mik.
26. preljúbiti, -im, vb. pf. 1) vorziehen, C.; — 2) zu viel lieben: p. kaj, C.
27. presnúbiti, -im, vb. pf. = s snubitvijo prevzeti, wegfreien, Cig.
28. priljúbiti, -im, vb. pf. lieb, gefällig, angenehm machen: p. komu kaj, C.; liebgewinnen: p. si koga, kaj, Jan., C., Navr. (Let., Kop. sp.); ko je človek priljubil ljudi, iti mora dalje, Erj. (Izb. sp.); jaz bi si ga ne mogla p., Dol.- M.; krava je tele priljubila, kadar je pripušča k vimenu, Z.; kar rečeš, hočem p., was du sagst, damit will ich fürlieb nehmen, Svet. (Rok.); — p. se komu, sich bei jemandem beliebt machen, von ihm liebgewonnen werden, Cig., Jan.; on bi se mi ne mogel p., Dol.- M.; priljubljen, beliebt, nk.
29. priobljúbiti, -im, vb. pf. eine Zusage machen, C.
30. prisnúbiti, -im, vb. pf. erfreien.
31. razgubíti, -ím, vb. pf. nach und nach verlieren; — r. se, sich verlieren; sich zerstreuen, zerlaufen: množica se je razgubila.
32. rúbiti, -im, vb. impf. pfänden; r. koga; — r. živino; — prim. stvn. roub, slov. rop, Mik. (Et.).
33. skúbiti, -im, vb. impf., Z., vzhŠt., pogl. skubsti.
34. snubı̑təv, -tve, f. die Brautwerbung, die Freiung.
35. snúbiti, -im, vb. impf. für sich oder einen andern um eines Mädchens Hand werben, freien; s. bogato dekle.
36. snubı̑tva, f. = snubitev.
37. uljúbiti se, -im se, vb. pf. sich beliebt machen: u. se komu, Cig.; lieb werden, C., Vrt.
38. zabúbiti se, -im se, vb. pf. sich verpuppen, nk.
39. zagubíti, -ím, vb. pf. = pogubiti, Kast.- C.
40. zaljúbiti, -im, vb. pf. 1) ein Gelübde thun, geloben: zaljubljen dan, ein Votivtag, Kras- Erj. (Torb.); zaljubljen praznik, Gor.- Glas.; — z. komu kaj, jemandem etwas dedicieren, Blc.-C.; — 2) z. se, sich verlieben; z. se v koga; zaljubljen, verliebt; zaljubljeno gledati koga.
41. zaobljúbiti, -im, vb. pf. geloben; zaobljubljen praznik, t. j. praznik, kateri se praznuje vsled kake storjene obljube; — mati zaobljubi kam (na kako božjo pot) otroka, t. j. obljubo stori, da ga bo tja nesla ali z njim šla; z. se, sich durch ein Gelübde verpflichten; — prim. bav. sich verloben (v istem pomenu).
42. zarubı̑təv, -tve, f. die Pfändung.
43. zarúbiti, -im, vb. pf. pfänden; z. koga, z. komu kaj; zarubljena reč, das Pfandstück.
44. zasnúbiti, -im, vb. pf. freien, Jan., Prip.- Mik.
45. zgúbiti, -gȗbim, vb. pf. in Falten legen, zusammenfalten, Cig., Zora.
46. zljúbiti, -im, vb. pf. 1) = obljubiti, C.; — 2) z. se, belieben; zljubilo se mu je igrati; zljubilo se mi je k vam priti; zljubilo se mu je darila, er wünschte sich ein Geschenk, Glas.
47. gotòv, -ǫ́va, adj. 1) fertig: suknja je gotova; — slive so gotove (reif), C.; (po nem.) gotov sem, ich bin fertig; — bereit: g. k odhodu, reisefertig, Cig., Jan.; g. umreti, C.; g. na smrt, ogr.- C.; — 2) bar: g. denar, bares Geld; — 3) sicher, bestimmt, fix: toliko ima gotovega, gotove plače, nekaj si pa še lahko prisluži; — gotovi čas, die bestimmte Zeit; — ausgemacht, unzweifelhaft, sicher; to je gotovo; gotova resnica; gotova laž; za gotovo vedeti, bestimmt wissen; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; dolga bolezen, gotova smrt; toliko je gotovo, so viel steht fest; na gotovo postaviti dogodek, den Thatbestand constatieren, DZ.; gotovo pridi! komm gewiss! gotovo si me hotel prekaniti, gewiss wolltest du mich überlisten.
48. havbīca, f. neka vrsta topov, die Haubitze, Jan.
49. imę̑, -ę̑na, n. 1) der Name; krstno i., der Taufname; rodovinsko i., der Familienname; kako ti je ime? wie heißest du? (tako se navadno povprašuje po krstnem imenu); Peter mi je ime, ich heiße Peter; i. komu dati; tudi: i. zdeti, nadeti, einen Namen geben, benennen, Jan.; po imenu, dem Namen nach; le po imenu poznati koga; mož, po imenu I., ein Mann mit Namen I.; tam stoji vas, Vrh po imenu, Levst. (Zb. sp.); po imenu koga klicati, jemanden beim Namen rufen, Met.- Mik.; po imenu, namentlich, besonders, Cig., ogr.- C.; na isto ime spraviti, auf gleiche Benennung bringen ( math.), Cig. (T.); v imenu imeti koga = govoriti o kom, Dol.- Cv.; v mojem, sodnikovem imenu, in meinem, des Richters Namen; pojdi v imenu božjem, geh' in Gottes Namen! v Boga ime (vbogajme) prositi, dati, um ein Almosen bitten, ein Almosen geben; v božje i. dati, Meg.; — 2) der Titel; prazno ime, leerer Titel, Cig.; — pravno ime, der Rechtstitel, erworbenes Recht, DZ.; oprostilno ime, der Befreiungstitel, DZ.; v prisežno ime povedati, an Eidesstatt aussagen, Svet. (Rok.); — 3) das Nomen ( gramm.), nk.; samostalno i., das Hauptwort (substantivum), Jan., nk.; — 4) das Ansehen: v imenu biti, eine große Rolle spielen, Cig., Šol.; v ime priti, zu Ansehen kommen, Šol.; pravdati se z možmi, ki imajo nekaj imena, Jurč.; — 5) der Leumund, der Ruf: v dobrem, slabem imenu biti, in gutem, schlechtem Rufe stehen; dobro ime izgubiti, den guten Namen verlieren.
50. izgúbljati, -am, vb. impf. ad izgubiti, verlieren.
51. izvetrnẹ́ti, -ím, vb. pf. = izkaditi se, izgubiti moč: vino, žganje izvetrni, Soška dol.- Erj. (Torb.).
52. jȗtrnja, f. 1) die Morgengabe, Hip. (Orb.); (-trina), Mur., Cig., Jan.; (-trna), Jan.; jutrnjo obljubiti, dati, Dict.; — 2) der Ehevertrag: jutrnjo delati, (-trno), vzhŠt.- C., Pjk. (Črt.); — 3) jutrnja, die Frühandacht, kajk.- Valj. (Rad); jutrnjo zvoniti, Tag läuten, Bolc, Plužna- Erj. (Torb.).
53. klę̑tvina, f. das Fluchen, Cig., Šol.; med največe grehe šteje naš narod kletvino, LjZv.; — der Fluch, Mur., Cig., Jan.; s strupom kletvine sebe ubiti, Valj. (Rad); tudi: kletvína.
54. krepétəc, -tca, m. = ubit zvonec, Krn- Erj. (Torb.); — nam. hrepetec? prim. hrepetati.
55. krı̑, gen. krvı̑, f. das Blut; črna kri, venöses Blut, Cig., Vrtov.; kri mi teče, ich blute; krvi izpustiti komu, zur Ader lassen, Jan.; kri mu je v glavo stopila, er hat eine Blutcongestion nach dem Kopfe; kri mu v glavo sili, er hat Congestionen; kri ga je polila, er erröthete, C.; do krvi braniti stare privilegije, Jurč.; kri prelivati, Blut vergießen; kri metati, Blut husten, Cig., jvzhŠt.; po polževo kri poslati = jemanden um Mückenfett schicken, Cig.; — die Abstammung, die Herkunft; knežje krvi, Cig.; po krvi, der Abstammung nach, Jan.; ljubiti svojo kri (krv), seine Verwandten, ogr.- C.; kri ni voda, Verwandte können uns nicht gleichgültig sein, M.; — das Temperament; vroče, hladne krvi biti, von cholerischem, phlegmatischem Temperamente sein; hude krvi biti, von leicht erregbarer Natur sein, heißblütig sein; nemirne krvi, von unruhigem Temperament, Svet. (Rok.); človek lahke krvi, ein Sanguiniker, Cig. (T.).
56. kúšniti, kȗšnem, vb. pf. = poljubiti, küssen; — iz nem.
57. ljúbniti, ljȗbnem, vb. pf. = poljubiti, Mur.
58. mèd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje kam? zwischen, unter; vozu med kolesa priti, med ljudi iti; če golob med orle zajde, gotovo smrt najde, Npreg.- Jan. (Slovn.); med ljudi dati knjigo, ein Buch herausgeben; med lačne kruh lomiti, Ravn.; šteti koga med mrtve, unter die Todten rechnen; — B) c. instr. 1) na vprašanje: kje? zwischen, unter; med hišami so vrtovi; — biti med svojimi; med mano in tabo ni razločka; — 2) v partitivnem pomenu: unter; eden med njimi; največji med vsemi; — 3) kaže vzajemno razmerje: unter; med seboj (sabo), untereinander: ljubiti se med sabo; vojaki si dele plen med sabo; — 4) v časnem pomenu: während; med jedjo; med tednom; med potom, unterwegs; med tem (časom), unterdessen; (= med tem toga, ogr.- Mik. (V. Gr. IV. 197., 544.)) med tem ko, während; — II. praef. (le po zgledu drugih jezikov), n. pr. medmet, das Empfindungswort (po lat. interjectio), medčasje, die Zwischenzeit (po nem.).
59. mọ̑č, močı̑, f. 1) die Kraft, die Stärke; vino daje moč starcem; vino je vso moč izgubilo, = ni več močno; — na moč, na vso moč, sehr stark, aus allen Kräften; na moč, na vso moč tepsti; na vso moč se je jokal; na moč je mraz; In bliskov je žar in gromov je vdar Razsajal na vso moč, Greg.; — letos imamo na moč rži, t. j. jako veliko, Dol.; iz moči zaukati, Npes.-K.; prav v moč se to pravi svoje prijatelje ljubiti, Ravn.; črez m., übermäßig: Duša njena se odloč', Ker je žalost b'la čez moč, Npes.-K.; — die Macht; komur Bog da moč, temu da tudi pomoč = wem Gott ein Amt gibt, dem gibt er auch Verstand, Cig.; božja m., Gottes Macht; nit na božji moči, ein Spinngewebe, das in der Luft zu hängen scheint, Levst. (Rok.); to ni v moji moči, das steht nicht in meiner Macht; moč imeti do česa, koga, über etwas, jemanden Macht haben; ciganje bili so kmalu svojim gonjačem iz moči in oči, Jurč.; — die Wirksamkeit, die Kraft: m. dobiti, v moč priti, in Wirksamkeit treten (o zakonih, naredbah), DZ.; po zakonih, ki so zdaj v moči, nach den bestehenden Gesetzen, Levst. (Nauk); m. izgubiti, außer Kraft treten, DZ., Levst. (Cest.); moč se jemlje ukazu, die Verordnung wird außer Kraft gesetzt, DZ.; — die Bedeutung: ti ne veš moči slovenskega jezika izrazom, Levst. ( LjZv.); — 2) svete moči, die hl. Reliquien, Habd.- Mik., Levst. (Nauk).
60. nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se ( namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.- C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.- Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.- Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.- Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.- Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.- C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.
61. negódən, -dna, adj. 1) unreif; negodni mladiči; — n. porod, die Frühgeburt, Cig.; — negodna smrt, ein früher Tod, C.; — unpassend: negodna dobrota, Slom.; negodno ljubiti otroka, Slom.; — 2) missfällig: garstig, unsauber, Z.; = nesnažen, Podkrnci- Erj. (Torb.); abscheulich, Cig.; — 3) missrathen, schlecht: nevarna družba negodnega Kurenta, LjZv.; — träge, schläfrig: negodnež negodni! Gor.; — lästig, Gor., Dol.; (govori se tudi: naguden, t. j. negọ̑den).
62. obẹ́čati, -ẹ̑čam, vb. pf. = obljubiti, versprechen, verheißen, geloben, Mur., M., Trub., Dalm., Mik. (V. Gr. IV. 319.), Štrek.; Na zadnje mu Bog obečaj, Da ga bode k sebi vzel, Npes.-K.; ( vb. impf. = obetati, Cig., Jan., kajk., obẹ̑čem, ogr.- Valj. [Rad]).
63. obẹ́tati, -ẹ̑tam, -ẹ̑čem, vb. impf. ad obljubiti, obečati; Versprechungen machen, versprechen; anbieten (beim Kauf); zlate gradove si o., Luftschlösser bauen, Mur., Cig.; o. hruške na vrbi, etwas vorspiegeln, Cig.; to nič dobrega ne obeta, das bedeutet nichts Gutes, Cig.
64. obljúbljati, -am, vb. impf. ad obljubiti, = obetati, Gor.- Erj. (Torb.).
65. okolíš, m. 1) der Umweg, Cig., Jan., Svet. (Rok.); — okoliši, Umschweife, Jan.; po okoliših pripovedovati, weitschweifig erzählen, LjZv.; začel jo je nekam po okoliših snubiti, Erj. (Izb. sp.); brez okolišev, ohne Umstände, Svet. (Rok.), Str., Jurč.; tudi: brez okoliša, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Umkreis, das Gebiet, Jan., Cig. (T.); močvirski o., das den Moorgrund umschließende Gebiet, Levst. (Močv.); — der Bereich, der District, Cig., Jan.; zdravnik vašega okoliša, Vod. (Bab.); volitveni okoliši, Wahl-Bezirke, Levst. (Nauk); colni o., das Zollgebiet, DZ.; cestni o., der Wegdistrict, Levst. (Cest.); kužni o., der Seuchenbezirk, Levst. (Nauk); šolski o., der Schulsprengel, UčT.; o. okrajnega sodišča, der Bezirksgerichtssprengel, DZ.
66. pogúbljati, -am, vb. impf. ad pogubiti; verderben, zugrunde richten; — verdammen: ne pogubljajte, da ne boste pogubljeni, Z.
67. poljúbljati, -am, vb. impf. ad poljubiti; 1) liebkosen, Jarn.; streicheln, Rez.- C.; — 2) küssen, C., Let.
68. 2. poròb, -rǫ́ba, m. 1) der Raub, die Beute, Mur., (tudi: pórob, -rǫ́ba), ogr.- Valj. (Rad); — 2) das Geld, das von den Schuldnern an die Häscher oder Gerichtsdiener bezahlt wird, Cig.; — prim. 2. robiti, rubiti.
69. pošténje, n. 1) die persönliche Ehre, der gute Name; p. izgubiti; na moje poštenje! bei meiner Treue! Cig.; čast vašemu poštenju, mit Verlaub, Levst. (Rok.); — 2) die Ehrlichkeit; še je poštenja na svetu; — poštenjè, ogr.- Valj. (Rad).
70. prȃvda, f. 1) die Satzung, das Gesetz, ogr.- Valj. (Rad); v pravdah učen, Meg., Dalm.; cesarske pravde in postave, Dalm.; po mojih pravdah prav hodi, Dalm.; po rimski postavi, pravdi ali zakonu soditi, Krelj; naučim se pravd tvoje pravice, Trub.; — das Recht, Trub., Dalm., Kast.; — stara p., das alte Recht, Jarn.; deželska p., das Civilrecht, Dict.; vse mine, a pravda ostane, Dol.; po pravdi = po pravici, rokopis iz 15. stol.- Let.; — 2) das Gericht: na pravdi sedeti, zu Gericht sitzen, Dalm.; nato so ga peljali pred ves svet ali pravdo, Krelj; bes. das Berggericht (in Sachen des Weinbaues), V.-Cig.; — možje so šli v pravdo (= v sejo občinskega starejšinstva), Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — 3) die Rechtsstreitigkeit, der Process; pravdo začeti, dobiti, izgubiti; pravdo imeti s kom; einen Process führen; p. teče, der Process ist im Gange; po pravdi, im Wege Rechtens; pravdo naprej pognati, den Rechtsweg verfolgen, Cig.; o tem se suče p., das ist der Gegenstand des Streitens, DZ.; iz pravde dejan, außer Verfolgung gesetzt, DZ.
71. prehitẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durcheilen; — 2) zuvoreilen, vorlaufen, überholen: p. koga dirjaje, jezde, lete, z vozom itd.; temna noč jih prehiti (überrascht sie), Cig., C.; zuvorkommen: p. koga s snubitvijo, Cig.; jemandem den Vorrang ablaufen, ihn überflügeln, Cig., Jan.; — 3) übereilen: dobro delo se ne da prehiteti, gut Ding braucht Weile, Cig.; prehiteno delo, ogr.- C.; — p. se, sich übereilen, Slom.; v pričevanju se p., Škrinj.- Valj. (Rad).
72. presŕčən, -čna, adj. 1) zu herzlich; — überaus herzlich; presrčno ljubiti, objeti koga; — herzgeliebt, Cig.; — 2) zu herzhaft; — überaus herzhaft.
73. prestáti, I. -stojím, vb. pf. 1) eine Zeit stehend zubringen; več časa je preklečal na kolenih, kakor prestal na podplatih, Jurč.; Nič ne spim, ne ležim, Na pragu prestojim, Npes.-K.; — Bestand behalten: da svet prestoji, je mnogih delov potreba, Ravn.; — 2) ausstehen, ertragen, aushalten; nesrečo lahko prestoji, kateri na njo čaka, Kast.; vse stori, vse prestoji, Škrb.- Valj. (Rad); rad prestojim bolečine, Ravn.- Valj. (Rad); prestojim jaz hodbo (= hojo), oča moj, ogr.- Valj. (Rad); — II. -stȃnem vb. pf. 1) ertragen, aushalten; tega ne prestanem! — 2) aufhören, Cig., Jan., Krelj; ne prestani! Dalm.; naj prestane srditost med nami! kajk.- Valj. (Rad); nikdar ne prestane dobro činiti, kajk.- Valj. (Rad); Tebe prestal sem ljubiti, Levst. (Zb. sp.); p. od lajanja, Vrt.; p. od molitve, kajk.- Valj. (Rad).
74. priljúbljati, -am, vb. impf. ad priljubiti, Navr. (Spom.), nk.
75. pripę́ti, -pnèm, vb. pf. 1) anheften; mit weitläufigen Stichen annähen; z iglico kaj p.; z gumbi p., anknöpfen, Cig.; psa p., den Hund anbinden; — ( pren.) anknüpfen, Cig. (T.); — 2) ein wenig anspannen, M.; — jemandem zusetzen, Kr.; pripela sem ga tako, da mi je moral obljubiti, Jurč.
76. prósəc, -sca, m. der Bitter, der Bittsteller, der Petent, Cig., Jan., Valj. (Rad); — der Brautwerber, Jan.; v prosce iti = snubit iti, BlKr.- Let.
77. pȗšati, -am, vb. pf. = poljubiti, küssen, Trub.
78. pȗškati, -am, vb. pf. = poljubiti, Notr.; — prim. pušniti.
79. púšniti, pȗšnem, vb. pf. = poljubiti, küssen, Cig., Notr.; — prim. bav. bussen, Mik. (Et.).
80. razdušíti se, -ím se, vb. pf. = svoj duh izgubiti: hmelj se razduši, Št.
81. razgúbljati, -am, vb. impf. ad razgubiti.
82. 1. redník, m. der Ernährer; izgubiti rednika v siromaštvu, Cv.; — der Nährvater, der Pflegevater; redniki, die Pflegeeltern, Cig., DZ.; — der Erzieher, Cig., Jan.
83. 2. robíti, -ím, vb. impf. plündern, Habd.- Mik., ogr.- M., C.; varaše (mesta) r., druge r., kajk.- Valj. (Rad); — rauben, Guts.; — prim. rubiti, 3. rob.
84. rúbati, -am, vb. impf. 1) = rubiti, Jan., C., Gor.- Levst. (Rok.); — 2) plündern, C.
85. rubováti, -ȗjem, vb. impf. = rubiti, C.
86. samosvójnost, f. die Selbständigkeit, Cig. (T.), C.; s. izgubiti, Vod. (Pes.).
87. sébe, pron. seiner, ihrer, sich; 1) rabi se, kadar se dejanje obrača na subjekt istega stavka; za sebe skrbiš; k sebi jih vabimo; tudi poleg infinitiva, kateri ima drug subjekt, ako ne nastane zmisel nejasen: kralj jim ga ukaže pred sebe pripeljati; (toda: dovoli mi vprašati te), Mik. (V. Gr. IV. 104.); redkeje tako pri participu: ima vse rešiti v odkazanem si področju, DZ.; — nekako po nepotrebnem stoji časih si poleg nekaterih glagolov: on si sede, leže, vzhŠt.; od kod ste si vi? Trub.; on si ne ve mere, Ravn.- Mik. (V. Gr. IV. 602.); ni vedel, kaj si je (was es gäbe), Vrt.; počivati si, leči si, SlGor.- C.; Bog si ga bodi zahvaljen! Levst. (M.); pojdi si kam = warum nicht gar! Levst. (M.); lejte si! ei ei! glejte si groze! Jurč.; blagor si je človeku, kir (ki) mene posluša! Schönl.; blagor si tebi! wohl dir! Ljub.; gorje si je temu človeku! Schönl.; — 2) pomenja vzajemnost: einander: tepeta se; saj sva si brata; seznanila sva se; — ljubite se med seboj; — 3) enklitični si daje stavku splošnejši pomen: da si, obgleich; kadar si bodi, wann immer; bodi si, naj si je, es mag nun sein; kakor si je kod navada, wie es eben irgendwo Sitte ist, Levst. (Nauk); grmi si ali ne grmi si, jaz pojdem v gozd, Lašče- Levst. (Rok.); on si reci ali stori, kar hoče, Trub.; — 4) "se" pri povratnih (refleksivnih) glagolih; smejati se, veseliti se; — povratno se rabijo prehajalni glagoli za pasivno obliko, ali da se izraža nem. man: žito se mlati na podu; časniki se raznašajo po vsem mestu; govori se: — (taki refleksivni izrazi se rabijo, zlasti na italijanski meji, tudi z objektom; kmete se vidi na polju, boljšega daru bi se ne moglo dati, Mik. (V. Gr. IV. 363.); toda knjižni jezik se te rabe ogiblje).
88. slovę́sən, -sna, adj. 1) feierlich, Mur., Cig., Jan.; slovesna prisega, s slovesnim glasom, slovesno obljubiti, obhajati kaj, nk.; — slovesna dela, ruhmvolle Thaten, Ravn.; (slọ̑vesən, Mur.); — 2) Abschieds-: slovesni list, Jan.; — 3) slọ̑vesno = s slovesom, mit Verlaub zu melden, Mur., C.; to mi je, slovesno, nekdo ukazal, M.
89. slȗžba, f. das Dienen, der Dienst; lahka, težavna, prijetna s.; vojaška s., der Militärdienst, cerkvena s., der Kirchendienst; službo opravljati, den Dienst verrichten; — das Dienstesverhältnis, die Dienststelle, der Dienstposten, das Amt; v službo vzeti koga za hlapca, deklo; v službi biti pri kom, bei jemandem bedienstet sein, dienen; iz službe iti, aus dem Dienste austreten, Cig.; brez službe biti, ohne Dienst, dienstlos sein: službo dobiti, izgubiti, einen Dienstposten bekommen, verlieren; službo razpisati; službo odpovedati, den Dienst kündigen; službi odpovedati se, das Amt niederlegen; službo prevzeti, den Dienst, das Amt übernehmen; v službo dejati, anstellen, Šol.; v službo postavljeno osebje, das angestellte Dienstpersonal, DZ.; — služba božja, der Gottesdienst; — na službo biti komu, jemandem zu Diensten stehen, Cig.; na službo, zu Befehl! Cig.; — službo povedati, einen Gruß melden, C.; lepe službe ali: velike službe! (als Gruß: schöne Empfehlungen!) Kor.- Jarn. (Rok.); — tudi: službà, Valj. (Rad), Cv.
90. snobiti, -im, vb. impf. = snubiti, Mariborska ok.- C.
91. srakopèr, -pę́ra, m. der Dorndreher, der Würger (lanius); rjavi s., der rothrückige Würger o. Dorndreher (lanius collurio), Frey. (F.), Erj. (Ž.); črnočelni s., der schwarzstirnige Würger (lanius minor), veliki s., der große graue Würger (lanius excubitor), mali s., der rothköpfige Würger (lanius rufus), Cig., Frey. (F.); — tudi: srákoper, Valj. (Rad).
92. srcę̑, n. 1) das Herz; srce bije, tolče, utriplje, das Herz schlägt, pocht; — 2) das Innere des Menschen, sein Empfinden und Denken, das Herz; srce se mi trga, Jan.; srce me boli, srce mi poka, es blutet mir das Herz, Cig.; srce mi stiska, es wird mir enge ums Herz, Cig.; srce se mi topi od veselja; k sȓcu si gnati, sich zuherzen nehmen, Dict., Dalm.; to mu sega do srca; to ga v srce boli, bode, pekli, das wurmt ihn im Herzen, Cig.; kako ti je pri sȓcu? wie ist es dir zumuthe? iz sȓca rad, herzlich gern; iz vsega (celega) srca želeti, vom ganzen Herzen wünschen; imeti koga pri srcu, jemandem geneigt sein, C.; česar je polno srce, rado iz ust gre, wovon das Herz voll ist, geht der Mund über, Mur., Cig.; kar mu je na srcu, to mu je na jeziku, er trägt sein Herz auf der Zunge, Cig.; kar od srca pride, se srca prime, was vom Herzen kommt, geht zum Herzen, Cig.; že velja, kamor srce pelja (tako govori, kdor komu napije), Mur.; — das Gemüth, die Gemüthsart; dobro srce imeti, biti dobrega srca; ima trdo srce kakor kamen; mehko, junaško, očetovsko srce; veselo srce pol zdravja, lustiger Muth macht gutes Blut, Cig.; — der Muth; s. izgubiti, den Muth verlieren; s. mu je upadlo, s. mu kopni, der Muth ist ihm gesunken, Cig.; s. komu delati, storiti, jemandem Muth machen, Cig., Jan.; = s. dajati, Jsvkr., Bas.; s. si delati, storiti, sich Muth machen, Cig., Jan.; s. si vzeti, sich ermuthigen, Muth fassen, Cig., C.; s. vzeti, jemati komu, entmuthigen, Cig., C.; srce se komu podre, jemand wird kleinlaut, Jan.; srce komu podirati, jemanden entmuthigen, Cig.; — 3) der (die) Liebste: srce moje! mein Herzchen! — 4) der Mittelpunkt (einer Thätigkeit), Cig., nk.; — 5) das Herz im Kartenspiel; — 6) ein herzförmiges Naschwerk; — 7) der Kern der Salat- und Kohlhäupter, Cig.; — = stržen, das Baummark, C.; — das Kernholz, Cig., C., Gor.; — otlina sredi ogelne kope, kjer oglar zaneti ogenj in zapali kopo, der Quandelraum, Mune v Čičih- Erj. (Torb.); — der Eikern, die Narbe, Cig., Gor.
93. stȃva, f. 1) das Setzen: s. besed, die Wortfolge, Jan., C.; — der Bau; s. tempeljna, Ravn.- Valj. (Rad); — die Einsetzung, die Gründung, C.; — 2) die Stellung: na stavo prignati konje, stave prost, DZ.; — 3) der Einsatz (in die Lotterie); — 4) die Wette; stavo narediti; stavo dobiti, izgubiti; za s. teči; — der Gewinn bei einer Wette: stavo zapiti; — der Preis, die Prämie, V.-Cig., C.; — 5) die zum Vogelfang aufgestellte Schlinge, der Fallstrick, Jan., C., Jurč.; pomaga jim stave delati ptičem, Zv.; stave staviti komu, jemandem nachstellen, C., Jurč.; — 6) der Garbenhaufen, der Getreideschober, Cig., C.; s. je kopica z 10 ali 20 snopi, C.; — 7) die Lage, die Stellung, C.; moja stava je huda, ich habe einen schlimmen Stand, Svet. (Rok.); — 8) der Posten ( math.), V.-Cig.; — 9) das Thema, V.-Cig.; — der Grundsatz, C.
94. svȃda, f. der Hader, die Zwietracht, Dict., Mur., Cig., Jan., Mik., kajk.- Valj. (Rad); svade in nesreče narejati, Zwietracht und Unglück stiften, Krelj; — der Streit: v svadi koga ubiti, Trub.
95. svọ́j, svója, pron. (prisvaja kaj subjektu istega stavka); mein, dein, sein, ihr, unser, euer, ihr: ljubite svojo domovino; vsakdo mora svojo čast braniti; po svoje, nach seiner Art; vsak po svoje; jaz svojo glavo, ti svojo = jeder nach seinem Willen, Fr.- C.; ob svojem živeti, von seinem eigenen Erwerb leben; sam svoj je, er ist eigensinnig; ( prim. samsvoj); — (prisvaja kaj mišljenemu, dasi ne tudi gramatičnemu subjektu); sein, eigen; pustite vsakemu svoje! dati vsakemu v svoje roke, Levst. (Nauk); tudi meni kaže svoje uradovanje, auch mir ist es aus eigener Amtsthätigkeit bekannt, Levst. (Nauk); sodba o svojem delu ne pristoji meni, Levst. (Nauk); (vsakemu) svoja glava svoj svet, Npreg.- Jan. (Slovn.); sin moj, um svoj, Jan. (Slovn.); — s svojo roko podpisati, eigenhändig unterfertigen; svoja hišica, svoja voljica, eigener Herd ist Goldes wert (po hs.), Cig.; svoje glave biti, eigensinnig sein; po svoji volji ravnati, eigenwillig handeln; preveliko svojo voljo dati komu, jemandem zu viel Freiheit gewähren, Slom.- C.; sodnija določuje o svojem in tujem (über "Mein und Dein"), Vrt.; svoj način, svoj vkus, das Genre, Cig. (T.); svoja korist, der Eigennutz, Cig. (T.); vsakemu se svoje najlepše zdi, Npreg.- Jan. (Slovn.); — unvermählt: Dozdaj je dekle svoja b'la, In lehko je prepevala, Npes.- Pjk. (Črt.); — gehörig: ob svojem času, seiner Zeit, zur gehörigen Zeit; na svojem mestu, gehörigen Orts; na svojih posebnih mestih, Lašče- Levst. (Rok.); — svoje dni, seiner Zeit, einst; svoje dni bil je kralj, es war einmal ein König; — iskrice so svoje rože (sind gewisse [besondere] Blumen), Fr.- C.; — verwandt, Cig.; vsak človek ima nekaj svojih po krvi in svaštvu, LjZv.; svoji smo si, BlKr.; smo si nekaj svoji, wir sind uns etwas anverwandt, Cig., Polj.; bolj če je svoj, bolj se ga boj! Polj.
96. šklemfáti, -ȃm, vb. impf. klirren, schlottern, klappern, schepern: ubit zvon, podkov šklemfa, Z.
97. škrébati, -am, škrę́bljem, vb. impf. 1) kratzen, scharren, Notr.; — 2) klappern, schepern: zvon škreba, če je ubit ali oškrbljen, BlKr.; — 3) husten, C.
98. tŕdən, -dna, adj. 1) fest; trden most, voz; trdno delo, solide Arbeit; trdna roka; trdno stati, se držati; trdno zdravje, življenje; on je še trden, er ist noch rüstig, bei Kräften; — trdna volja, vera; trden sklep, trdno upati, zuversichtlich hoffen; trden spanec, tiefer Schlaf; trdno spati; — trdna plača, fixer Gehalt, DZ.; — trden kmet, ein wohlhabender Bauer; — sicher: na trdno postaviti dogodek, den Thatbestand herstellen, Cig.; nič trdnega (nichts Bestimmtes) ne vemo, Navr. (Let.); za trdno vedeti, bestimmt, positiv wissen; za trdno obljubiti; za trdno prepovedati, ausdrücklich verbieten, Cig.; za trdno, definitiv, Cig. (T.); za trdno imenovati, definitiv ernennen, DZ.; dejati v začasni ali trdni pokoj, quiescieren oder pensionieren, DZkr.; — 2) geizig, Fr.- C.
99. u-, praef. 1) znači odmikanje: ent-, weg-; uiti, ubežati, uteči, ukrasti, urezati si šibo; — 2) iz nedovršnih glagolov dela dovršne: ubiti, ugasiti, ugledati, utopiti; — (po sedanji narodni izreki se ne da natanko razločiti od predpone v, ampak le po primerjanju drugih slovanskih jezikov in po pomenu; mnogokrat je pisava dvomna; besede, katerih ni najti pod u-, naj se iščejo pod v-).
100. ubíjati, -am, vb. impf. ad ubiti; 1) erschlagen, todtschlagen; — 2) zerbrechen: u. steklenice, lonce; — u. si glavo s čim, sich mit einer Sache den Kopf zerbrechen; — 3) u. se, sich viel abmühen, sich viel plagen, sich stark anstrengen; u. se z delom; u. se z otroki; u. se po svetu, in der Welt sich herumplagen; ubijam se po svetu, kakor voda od kamena do kamena, Zv.; — 4) ubija se mi, ich leide Einbuße, V.-Cig.

1 101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani