ua (513)

1. aktuālən, -lna, adj. actuell, ( phil.), Cig. (T.).
2. aktuár, -rja, m. der Actuar.
3. dualīzəm, -zma, m. dvojnost (v verstvu, politiki i. dr.), der Dualismus.
4. eventuālən, -lna, adj. (o tem, kar bi se utegnilo zgoditi), eventuell, Cig. (T.); eventualna prememba, DZkr.
5. februār, -rja, m. der Monat Februar.
6. februārij, m. = februar, nk.
7. februārski, adj. Februar-.
8. individuālən, -lna, adj. k posameznemu bitju ali osebi spadajoč, individuell, Cig. (T.), nk.
9. individualizácija, f. označevanje svojstev posameznega bitja ali osebe, die Individualisierung, Cig. (T.).
10. individuālnost, f. svojstva posameznega bitja ali osebe, die Individualität, Cig. (T.), nk.
11. jāguar, -rja, m. = amerikanski tiger, der Jaguar (felis onza), Erj. (Ž.).
12. januār, -rja, m. der Monat Jänner.
13. kāzuar, -rja, m. der Kasuar (casuarius indicus), Erj. (Ž.).
14. sensualīst, m. privrženik sensualizma, der Sensualist, Lampe (D.).
15. sensualīzəm, -zma, m. razlaganje vsega mišljenja iz občutkov, der Sensualismus, Cig. (T.).
16. situācija, f. položaj, die Situation, Cig. (T.), nk.
17. spirituāl, m. nadzornik v duhovniškem semenišču, der Spiritual.
18. trībua, f. razdelek, die Tribus, nk.
19. virtuālən, -lna, adj. der Kraft nach, virtuell, Cig. (T.).
20. akvarēl, m. vodenobarvna slika, das Aquarell.
21. antikvár, -rja, m. starinar, der Antiquar.
22. bətə̀c, -tcà, m. dem. bət; 1) batec, Cig., Jan.; der Steinklöpfel, Notr.; — 2) die Kaulquappe, Lašče- Levst. (Rok.).
23. bíbavica, f. das Gewoge, Ebbe und Flut des Meeres, v Dalmaciji- Cig.; die Fluctuation, Cig. (T.).
24. bíł, f. 1) der Halm, Dict., Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); slamnata b., der Strohhalm, Trub. (Post.); — das Halmgewächs, Jan.; — 2) das Kräutig (von Erdäpfeln, Kürbissen u. dgl.), C.; — 3) črna b., die Braunwurzel (scrophularia nodosa), Cig., Povir- Erj. (Torb.); — tudi: der Beifuß (artemisia vulgaris), Ptuj, SlGor.- C.; — tudi: die Einbeere, (paris quadrifolia), Spodnja Idrija in Volče- Erj. (Torb.); — 4) der Splitter, Mur., b. ali troha (v očesu), Trub. (Post.).
25. bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bı̑ł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.- M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.- Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.- Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. ( prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.- Valj. [Rad]).
26. blȃtnica, f. 1) das Sumpfwasser, Cig. (T.); — 2) (squalius Agassizii), neka riba iz Nevljice, pri Kamniku- Erj. (Torb.).
27. božı̑čnjak, m. 1) = božičnik 1), Mur., Cig.; — 2) veliki b., = december, mali b., = januar, kajk.- Valj. (Rad).
28. branjȃrstvọ, n. die Greißlerei, der Victualienverkauf, Jan.
29. bršljȃnovəc, -vca, m. bršljanovci, Epheuarten (araliaceae), Tuš. (R.).
30. brȗs, m. 1) der Schleifstein; — 2) besede novega brusa, neuartige Wörter, Glas.
31. burljìv, -íva, adj. tumultuarisch, Jan.
32. capovǫ̑znik, m. die Wasserralle (rallus aquaticus), Cig., Ljubljanska ok.
33. cẹvkáš, m., pl. cevkaši, die Röhrenquallen (syphonophora), Erj. (Z.).
34. cmę́ndər, -dra, m. der gerne weint, der Quarrer, Cig.
35. cmę̑ndra, f. 1) das Flennen: c. ga mine, ZgD.; — 2) die gerne weint, die Quarre, Cig.
36. cmę̑ndrati se, -am se, vb. impf. plärren, flennen, quarren, Cig.
37. cmę̑rda, f. der gerne flennt, der Quarrer, Cig.
38. cmę́rdati se, -am se, vb. impf. flennen, raunzen, quarren, Cig., Kras.
39. cmę́rdav, adj. weinerlich, der gerne quarrt, Cig.
40. cmíhati se, -am se, vb. impf. mit verzogenem Gesichte weinen, quarren, flennen, Jan., C., vzhŠt., BlKr.- M.
41. cmíz, m. das Quarren, das Flennen, BlKr.
42. cmı̑zəc, -zca, m. der Quarrer, der Flenner, BlKr.
43. cmíziti se, -im se, vb. impf. po sili, brez solz jokati, flennen, quarren, C., BlKr.
44. cvẹ̑t, * cvẹ̑ta, cvẹtȗ, m. 1) die Blüte (als Zustand); drevo v cvetu; rožni cvet, der Monat Juni: (postalo menda iz: režni c., Mur.; rženi c., Vod. [Pes.]); tudi: bobov cvet, rokopis iz 15. stoletja, Let. 1879. 13.; — lični c., die blühende Gesichtsfarbe, Ravn., M.; — ženski c., die Weiberzeit (Menstruation), Cig., Hal.- C.; — beli c., der weiße Fluss, C. ^*; — sukna nagiblje na cvet = se že trga, LjZv.; — 2) die Blüte (als Pflanzentheil); popolni, nepopolni cveti, vollkommene, unvollkommene Blüten, Tuš. (R.); — 3) vodni c., die Eintagsfliege (ephemera vulgata), Erj. (Ž.); — 4) železni c., die Eisenblüte, Z., Erj. (Min.); žvepleni c., der Schwefeleinschlag für Fässer, C.; — črni c., der Kienruß, Cig.; — c. na vinu, der Kahm, Notr.; — 5) der Ausbund, die Elite, das Beste, Feinste seiner Art: c. vojaštva, vojske, die Blüte des Heeres, die Kerntruppen, Cig.; cvet = bela, čista moka, das Auszugmehl, Cig., Notr.; vinski c., der Weingeist, Cig. (T.), nk.; beli c., was bei der zweiten Destillation des Brantweins zuerst übergeht, der Vorlauf, ( dagegen, was bläulich ist, zeleni cvet), V.-Cig.
45. časomę́rən, -rna, adj. 1) zeitmessend: časomerni kot, der Stundenwinkel, Cig. (T.); — 2) prosodisch, Jan.; — 3) (po češ.) quantitierend (o jeziku), Cig. (T.).
46. časomę̑rje, n. 1) die Zeitmessung, Cig.; — 2) die Quantitätslehre, die Prosodie, Jan.
47. četȓt, f. 1) der vierte Theil eines Ganzen, das Viertel; sprednja, zadnja četrt vola; vsako četrt ure, viertelstündlich, Cig.; dve četrti na pet, zwei Viertel auf fünf; ob treh četrtih na deset, um drei Viertel auf zehn; tri četrti ure hoda, drei Viertelstunden Weges; pomni: kake četrt ure hoda, LjZv.; — posmrtna četrt, das Sterbequartal, DZ.; — 2) der Scheffel (als Getreidemaß), Guts.
48. četȓtəc, -tca, m. der Quadrant ( astr.), h. t.- Cig. (T.).
49. četrtíca, f. 1) = četrt: kako četrtico ure, Ravn.; — 2) = četrtnica, das Quartanfieber, Cig.
50. četrtı̑nski, adj. Viertel-: četrtinsko zemljišče, eine Viertelhube, Levst. (Nauk); — četrtinska oblika, das Quartformat, Raič ( Let.).
51. četrtníca, f. 1) das Viertel, das Quart, Cig.; Pretekla je stoletja četrtnica, Preš.; — 1/4 mernika, Kras, Gor.; — 2) das Quartanfieber, Dict., Guts., Jarn., Cig.
52. četrtník, m. 1) der Viertelhauptmann, Cig.; — 2) der Viertelkreis, Cig. (T.); der Quadrant, Jes.
53. četrtodnę̑vnica, f. das Quartanfieber, Cig.
54. četrtogǫ̑rje, n. das Quartärgebirge ( geogr.), Cig. (T.).
55. četrtogǫ̑rski, adj. Quartär-, Cig. (T.).
56. četvę̑rək, -rka, m. 1) etwas Vierfaches, z. B. vierdrähtiger Zwirn, Mur.; — 2) das Quartformat, C.
57. četvę̑rən, -rna, adj. 1) vierfältig; četverna nit; — ( chem.) quaternär, h. t.- Cig. (T.); — 2) Vorspann-: četverno oje, Ip.
58. četvę̑rica, f. eine Zahl von vier Personen oder Sachen: č. konj, Habd., Cig., nk.; na vrtu je sedela četverica srečnih ljudi, Str.; — po četverici hoditi, auf allen vieren gehen, Mur., Cig., Met., Lašče- Erj. (Torb.); po četvericah, C.; — die Quaterne ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
59. četvę̑rka, f. 1) der Vierer, die Vier, Mur., Cig., Jan., Met.; — 2) das Quartformat, Cig., Jan., nk.; — 3) die Quadrille, C.
60. četveročlẹ̑nəc, -nca, m. 1) das Quadrinom ( math.), Cig. (T.); — 2) hrošči četveročlenci, viergliedrige Käfer (tetramera), Cig. (T.).
61. četveroǫ́gəłn, * -gəłna, adj. viereckig; — Quader-: četveroogelni peščenjak, der Quadersandstein, Cig. (T.).
62. četverospẹ̀v, -spẹ́va, m. das Quartett, Cig., Jan., nk.
63. četverozvę̑zje, n. die Quadrupelallianz, Cig.
64. číšča, f. die Reinigung, Mur., Cig., Jan., — die Menstruation, Cig., Jan., Vod. (Bab.).
65. číščenje, n. das Reinigen; — die Menstruation, Cig.
66. čobǫ̑dra, f. 1) das Gepantsch, der Mischmasch, Cig., Jan., M.; eine schlechte Suppe, C.; das Gemengsel: Najstarši med jeziki jezik bode, Ki se iz te čobodre bo naredil, Preš.; nesmiselna č.; die Faselei, das Geschwätz, SlN.; — 2) der Quacksalber, Polj.
67. čòp, čǫ́pa, m. 1) der Schopf, das Büschel (Haare, Federn), der Federbusch, Cig., Jan., Rož.- Kres; die Quaste, Mur., Cig., DZ.; — der Pinsel, Cig.; — der Kamm der Vögel, Z., Valj. (Rad); — der Schopf des Daches: celo noč sem moral čop mašiti s pezdirjem in slamo, da mi ni sneg zanašalo na podstrešje, Bes.; — 2) die kleine Horneule, Jarn.; Čop sedi na veji, Npes.-Schein.; — prim. nem. Schopf.
68. čŕtast, adj. 1) linienförmig, Cig.; — 2) quadrilliert, C.
69. čȗk, m. das Käuzchen (strix noctua).
70. čúti, * čȗjem, vb. impf. 1) hören; čujte, čujte! hört! hört! čuješ? hörst du? — čul sem, ich habe mir sagen lassen, Jan.; — 2) wachen, wach sein; do polnoči čuti; Lenora, spiš al' čuješ? Preš.; — č. nad kom, nad čim, über jemanden, über etwas wachen, beaufsichtigen, Cig., Jan.; deželni odbor čuje nad gospodarstvom z občinsko glavno imovino, Levst. (Nauk); — čuti na kaj, acht geben: kdor Bogu veruje, čuje na zapovedi, Škrinj.- Valj. (Rad); Komur mar je prostost zlata, Na svoje naj poglede skrbno čuje, Preš.
71. dẹjáti, * I. dẹ̑jem, vb. impf. 1) thun: uči ti mene dejati po tvoji volji, Trub.; po njih volji deješ, Dalm.; — nikar tudi tega kaj komu drugemu dejati ne dopustite, Gorne bukve- Let. 1889. 190.; tiho dejem, ich schweige; C.; — 2) sagen: ona deje, LjZv.; — II. dẹ̑m, vb. impf. (tudi včasi pf.) 1) setzen: Ne ve, kam se čez ure dejo, Preš.; — 2) thun: prav demo, Dalm.; nobenega zla ne demo, Trub.; jaz to dem Bogu k časti, Dalm.; dejte pokoro, Trub.; — hudo mi de tobak, der Tabak bekommt mir übel, Polj.; to mi dobro de, Cig.; dobro de jed in pijača človeku, Ravn.; težko mi de, es fällt mir schwer, Cig., Notr.; to nič ne de, das verschlägt nichts, Cig.; Ako spava, Naj bo zdrava, Ak' me skuša Nič ne de, Preš.; kaj ti de pri meni? was fehlt dir bei mir? M.; — dej, z infinitivom: dej ga vzdigniti, hebe ihn, Mik.; dej napraviti sobo, Jurč.; prim. dati (na koncu); — 3) sagen, Alas., Boh., Krelj, M.; dem jaz, sage ich, Dict.; čudo je, dem jaz, Dalm.; kaj deš? = kaj praviš? was sagst du dazu? Cig.; Kaj dem, mati moja vi! Npes.-K.; dejal sem, dejala je, sagte ich, sagte sie, Dol., Gor., Goriš.; — III. dẹ́nem, vb. pf. 1) legen, stellen: puško z rame d., das Gewehr von der Schulter nehmen; d. na mrtvaški oder, aufbahren; otroka spat d., das Kind zur Ruhe betten; d. na-se, anlegen (oblačilo); pod streho d., unter Dach bringen; na verigo, z verige d. psa, anketten, losketten; d. pod ključ, einsperren; iz kože d., aushäuten; v red d., ordnen; v skupine d., gruppieren, Cig. (T.); d. med oklepaja, einklammern, Cig. (T.); v (pod) prepoved d., mit Beschlag belegen; ob glavo d., enthaupten; ob veljavo d., außer Kraft setzen, Jan.; ob službo d., des Dienstes entheben; v pokoj d., pensionieren; na nič d., zugrunde richten; na laž d., der Lüge zeihen; koga nesrečnega d., jemanden unglücklich machen, C.; v pogovor se dene, er ließ sich in ein Gespräch ein, Goriš.; d. se v dogovor, sich ins Einvernehmen setzen, Levst. (Nauk); — ne vem, kam bi se dejal, ich weiß nicht, wohin ich mich wenden, was ich anfangen soll? kam se je toliko ljudi dejalo? wo sind so viele Menschen hingekommen? Cig.; — denimo, nehmen wir an, Cig.; — 2) thun: težko mi dene, es macht mir das Herz schwer, jvzhŠt.; — verfahren, umgehen: lepo, grdo denem s kom, ogr.- C.; — d. komu, jemanden verhexen, verschreien, ogr.- C.
72. desę̑tək, -tka, m. 1) das Zehntel: Pod Goro ne najdete niti desetka tistega ponočevanja, LjZv.; na desetek (= na deseto) vino toči, er schenkt den Wein gegen Zehnteleinlass aus, BlKr., M.; — = desetina, der Zehent, Jurč. (Tug.); = deseti denar (penez), einst die Abgabe bei Veräußerung eines bäuerlichen Grundstückes, das Laudemium, C., Z.; — die Percentualgebür, Št.; — 2) die Dekade, Cig. (T.); v dveh desetkih let, črez nekoliko desetkov let, LjZv.
73. díže, f. pl. die Menstruation, Pohl., Mik.; — prim. švab. "dieses" = Menstruation, C.
74. dobrína, f. 1) die gute Qualität, Mur.; d. sena, DZ.; — die Güte, die Gutartigkeit, Cig.; — die Tugend, kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Gut, Jan., C.; sezajmo po nebeških dobrinah, Cv.
75. dobrǫ̑ča, f. die gute Qualität, vzhŠt.
76. dobrọ̑ta, f. 1) die Güte, die gute Qualität, die Trefflichkeit; mlečna d., Nov.; imeti to posebno dobroto, diesen Vorzug haben, Cig.; srednje dobrote, ziemlich gut, Cig.; — 2) die Herzensgüte: sama d. ga je, er ist die Güte selbst; z dobroto pri njem nič ne opraviš, mit Güte richtet man bei ihm nichts aus; dobrota je sirota, t. j. kdor je drugim predober, njemu se dostikrat samemu slabo godi, Npreg.; — za dobroto, als Provision, Dol.; — 3) etwas Gutes: = das Wohl, V.-Cig.; — das Glück: ali misliš, da je to taka dobrota, biti za župana? jvzhŠt.; das Gut, Kast.; dobrot vam bodi! Met.; vse dobrote komu moliti, jemandem alles Gute wünschen, Krelj; posvetne dobrote, die Erdengüter, C.; imeti vse zemeljske dobrote, LjZv.; der Vortheil, Cig.; obče bolnice uživajo to dobroto, da ... Levst. (Nauk); tudi to ima svojo dobroto, auch dies hat sein Gutes, Levst. (Beč.); — die Wohlthat; dobrote, ki smo jih od Boga prejeli; marsikako dobroto mi je storil (izkazal), er hat mir so manche Wohlthat erwiesen; živeti na dobroti, von den Wohlthaten anderer leben, Levst. (Zb. sp.); — eine gute Sache: na mizo natovoriti vsakovrstnih dobrot, LjZv.
77. dǫ̑nda, f. 1) die Puppe, Mur., Cig., Jan., C. ( Vest.), Valj. (Rad); — 2) dickes, großes Mädchen; daste li vašo dondo našemu telebanu? Ljubljanska ok.; taka donda bi si že lahko sama kruha rezala, Z.; — 3) = doda, Z., Erj. (Rok.); — prim. hs. dunda, debela, čvrsta ženska.
78. doplȃčək, -čka, m. die Nachzahlung, Cig.; der Zuschuss: državni d., der Staatszuschuss, DZ.; odstotni d., der Percentualzuschuss, DZ.
79. doragljáti, -ȃm, vb. pf. aufhören zu quaken, ausquaken.
80. doštẹ́ti, -štẹ̑jem, vb. pf. hinzuzählen, hinzuaddieren.
81. doštẹ́vati, -am, vb. impf. ad došteti; hinzuzählen, hinzuaddieren.
82. dražljìv, -íva, adj. 1) reizsüchtig, M.; neckisch, Cig., Jan.; — 2) Reiz erzeugend, piquant, (o jedeh), Cig. (T.); — 3) = razdražən, reizbar, Mur., Cig., Jan.
83. drọ̑b, m. coll. 1) kleine Stückchen oder Theilchen von einer Sache: iti v d., in Stücke gehen, Krelj- M.; svinčen d., Bleischrote, C.; = strelni d., LjZv.; seneni d., das Heuicht, der Heuabfall, Cig., Nov.; — = drobiž, kleines Geld, C.; — was in den Bienenstöcken zu Boden fällt, das Griesig, V.-Cig.; — der Abgang bei Metallarbeiten, Cig.; — ein körniges Gestein: die Grauwacke, C.; — der Bruch ( math.), Cig. (T.); pogl. ulomek; — 2) die Eingeweide; d. vzeti iz živali, ein Thier ausweiden, Cig.
84. drǫ́ga, f. neka riba, C.; (squalius Agassizii), pri Kamniku- Erj. (Torb.).
85. drȗg, adj. 1) ein anderer: druge vere, druge narodnosti biti, einem anderen Glauben, einer anderen Nationalität angehören; kdo drug? wer anders? nekaj drugega (druzega), etwas anderes; drug pot, drug krat, ein anderes Mal; druge pomoči ni, es gibt kein anderes Mittel; drug veter je potegnil, das Blatt hat sich gewendet; ni druzega, kakor (nego) laž, es sind lauter Lügen; ves drug si, du hast dich ganz geändert; med drugimi rečmi, med drugim, poleg (zraven) drugega, unter anderem; (govori se nav. drugi, kjer bi se pričakovalo: drug, n. pr. nihče drugi); — 2) drúgi, der andere; z druge strani (plati), andererseits; drug drugemu, einer dem andern, (tudi: eden drugemu); drug za drugim, einer nach dem andern; drugo (eno) k drugemu, im Durchschnitte gerechnet, Cig., Šol., Svet. (Rok.); — 3) drúgi, der zweite; drugo oranje, druga kop; druga setev, die Nachsaat, Cig.; druga žlindra, die Krätzschlacke, Cig.; druga vzmnož, das Quadrat ( math.), Cig. (T.); — drugi člen, der Nachsatz ( math.), Cig. (T.); — drugi dan, teden, am folgenden Tage, in der folgenden Woche; v drugo, zum zweitenmale; — (po Škrabcu [ Cv.] 'drugi' nima nedoločne oblike).
86. dvodržȃvje, n. dualistisches Reich, SlN.- C.
87. dvojína, f. 1) das Doppelte, Cig., Jan., Cig. (T.), Hal.- C.; — 2) der Dual ( gramm.), Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 3) na dvojini stati, im Zweifel sein, Krelj.
88. dvǫ̑jnik, m. 1) = dvojček, ogr.- M.; dvojník, kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Doppelfaden, Cig., Jan., C., M., Met.; — 3) das Duplicat, Cig., C., DZ.; — 4) = dvojina, der Dual, Cig.
89. dvójnost, f. 1) die Zweifältigkeit, die Zweiheit, die Dualität; — 2) die Zweifelhaftigkeit, der Zweifel, C., Valj. (Rad); d. o čem, Zora.
90. dvǫ̑jstvən, -stvəna, adj. dvojstveno število, der Dual, C.
91. dvǫ̑jstvọ, n. 1) die Zweiheit, der Dualismus, Cig. (T.), C., Nov.; — 2) der Dual, Levst. (Sl. Spr.), Cv.
92. ekvātor, -rja, m. der Aequator, Cig. (T.); — prim. ravnik, polutnik.
93. eventuēlən, -lna, adj. = eventualen, nk.
94. glaváč, m. 1) der Dickkopf, der Großkopf; — der Starrkopf, Mur.; — 2) das Bechereisen (eine Art Amboss), Cig.; — 3) der Rädelsführer, M., ZgD.- C., SlN.; — 4) abgehauener Ast mit einem Knorren am Ende, C.; — 5) ein Nagel mit einer Kuppe, der Kuppnagel, Cig.; — 6) nektere živali: der Kernbeißer (coccothraustes vulg.), Cig., Frey. (F.); prim. dlesk; — die Kaulquappe (cottus gobio), Cig.; — der Pottwal, der Pottfisch (physeter macrocephalus), Cig., Erj. (Ž.); — 7) rastline: die Kugeldistel (echinops ritro), Z., C.; — der Kopfpolei (teucrium capitatum), Cig.; — eine Art Flockenblume (centaurea phrygia), Šulek- Erj. (Torb.).
95. glavȃčək, -čka, m. dem. glavač; 1) kleiner Dickkopf, Vrt.; — 2) die Kaulquappe (cottus gobio), Z., C.
96. glȗšəc, -šca, m. 1) der Taube; glušci slišijo, Trub.; — 2) der Windhafer (avena fatua), Cig., C., Nov.- C.
97. godíti, -ím, vb. impf. 1) zeitigen, reif machen, Cig., Jan., C.; hruške g., durch Abliegen weich werden lassen, Z.; godit dejati sadje, Z.; sadje se godi, liegt ab, Jan.; lan g., rösten; lan se po rosi godi; konoplje v vodi g., BlKr.; — ptički se gode, werden flügge, Cig., BlKr.; g. matice, Levst. (Beč.); gada si v nedrih g., eine Schlange an seinem Busen nähren, C.; — 2) g. komu, jemandem gefällig sein, s čim komu g., jemandem etwas nach Gefallen thun, C.; g. dekletu, schön thun, SlN.; — g. si, sich gütlich thun, sich erquicken, Cig., Blc.-C.; — 3) to mi godi, das kommt mir zustatten, das sagt mir zu, das bekommt mir wohl, Habd.- Mik., Cig., Jan., C., nk., BlKr.; toplice so mu dobro godile, Zv.; dež, veter dobro godi, thut wohl, Notr.- Z.; — 4) g. se, ergehen, gehen; dobro, slabo se nam godi, es geht uns gut, schlecht; po sreči se jim je godilo, da so ušli, es gelang ihnen zu entkommen, Vod. (Nov.); — 5) geschehen, zugehen; kaj se godi v mestu? was geht in der Stadt vor? tako se godi na svetu, das ist der Lauf der Welt.
98. gospodínja, f. die Herrin, die zu befehlen hat; die Hausfrau; gospodar je šel z doma, gospodinja pa je doma; die Wirtin; dobra g., eine gute Wirtin; — die Haushälterin; biti pri kom za gospodinjo; die Dienstfrau; imeti dobro gospodinjo; — die Quartierfrau, die Kostfrau.
99. grǫ́la, f. 1) die Koralle, vzhŠt.; sploh kroglice, kakršne ženske nanizane nosijo okolo vratu, Plužna- Erj. (Torb.); Kaj na šinjaku, kaj na šinjaku? Grole jej klepečejo, Npes.- Kres; — 2) das Rosenkranzkügelchen, vzhŠt.- C.; — 3) der Tropfen, die Thräne, SlGor.- C.; — prim. nem. Koralle, kor.-nem. gralle, = Rosenkranzkügelchen, C.
100. grōp, m. die Quaste, der Hutzopf, Blc.-C.; — prim. it. groppo, der Knoten.

1 101 201 301 401 501  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani