učitelj (44)

1. učı̑telj, m. der Lehrer, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad), nk.; domač u., der Hauslehrer, LjZv.
2. učiteljeváti, -ȗjem, vb. impf. Lehrer sein, C., nk.
3. učı̑teljica, f. die Lehrerin, Cig., Jan., nk.
4. učiteljíšče, n. die Lehrerbildungsanstalt, C., nk.
5. učiteljı̑ščnik, m. der Schüler einer Lehrerbildungsanstalt, Jan. (H.).
6. učı̑teljka, f. = učiteljica, Jan.
7. učı̑teljkinja, f. = učiteljica, Mur., Danj.- Mik.
8. učı̑teljski, adj. Lehrer-, Lehramts-, Cig., Jan., nk.
9. učı̑teljstvọ, n. der Lehrerstand, die Lehrerschaft, das Lehrfach, das Lehreramt, Cig., Jan., nk.
10. mučı̑telj, m. der Marterer, der Peiniger, Mur., Jan., nk.
11. mučı̑teljica, f. die Peinigerin, die Quälerin, Mur., Jan., nk.
12. nàdučı̑telj, m. der Oberlehrer, Jan., nk.
13. pòdučı̑telj, m. der Unterlehrer, nk.
14. bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bı̑ł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.- M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.- Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.- Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. ( prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.- Valj. [Rad]).
15. darovítost, f. 1) die Freigebigkeit, Mur.; — 2) die Begabung, Cig. (T.), nk.; d. učiteljska, die Lehrgabe, DZ.
16. docēnt, m. visokih šol učitelj, der Docent; privatni d., der Privatdocent.
17. doslȗžba, f. das Ausdienen, Cig., Jan.; doslužba učiteljev, DZ.
18. imenováti, -ȗjem, vb. impf. 1) nennen, benennen, betiteln; imenovana vrednost, der Nominalwert, Cig. (T.); imenovano število, benannte Zahl, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — i. se, heißen, genannt werden; — 2) (po nem.) ernennen, Cig., nk.; (v tem pomenu tudi pf. bil je imenovan za učitelja, nk.).
19. izobraževalíšče, n. die Bildungsanstalt, Jan.; i. za učitelje, učiteljice, die Lehrer-, Lehrerinnenbildungsanstalt, DZ.
20. izobraževȃłnica, f. die Bildungsanstalt, SlN.- C.; i. učiteljska, vojaška, Levst. (Nauk).
21. izpitávati, -am, vb. impf. ad izpitati; 1) nach etwas forschen, fragen, Mur., Jan.; i. kaj, ogr.- Valj. (Rad); — 2) ausfragen, M., Zora; učitelj izpitava, ogr.- Valj. (Rad); i. koga, verhören, C.; Če bodo me spitavali ( nam. izp-), Jaz bom jim odgovor dal, Npes.-K.
22. izpołnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izpolniti; 1) ausfüllen; sode i.; — 2) erfüllen; zapovedi božje, nauke učiteljev i.
23. kárati, -am, vb. impf. 1) schartig machen, Z., C.; — 2) mit Worten züchtigen, verweisen, rügen, Mur., Cig., Jan., BlKr., ogr., kajk.- Valj. (Rad), nk.; učitelj hude opomina, kara, kaštiga, ogr.- Valj. (Rad); — k. se, = kregati se, Svet. (Rok.); — 3) provocieren (= vznemirjati), Krn- Erj. (Torb.); — tudi: kȃrati.
24. kātedra, f. učiteljska stolica, der Katheder, Cig., Jan., Cig. (T.); (tudi rus.).
25. katehēt, m. verski učitelj, der Katechet.
26. nàd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje: kam? kaže 1) predmet, proti kateremu je premikanje kake reči ali osebe tako namerjeno, da ostane pod ciljem premikanja in da ne prideta v dotiko: über — hinauf; nad drevo vzleteti, über den Baum hinauf fliegen; nad se iti, bergauf gehen, Cig., Svet. (Rok.); — 2) to, kar kaka oseba ali reč presega, kar za njo zaostaja: über; on mu je nad vse, ihm setzt er alle andern nach; to mu je nad vse, das geht ihm über alles; ni meštra nad potrebo, Npreg.- Jan. (Slovn.); — nad mero, übermäßig; — mehr als: nad sto goldinarjev je zapravil; — 3) to, zoper kar je kako dejanje namerjeno: wider, gegen; Ko bo Pegam šel nad te, Npes.-K.; nad Turka iti, wider die Türken zu Felde ziehen; — nad medvede, zajce iti, auf die Bären-, Hasenjagd gehen; planiti nad koga, auf jemanden losstürzen; — B) c. instr. na vprašanje: kje? kaže 1) to, kar je pod kako rečjo, tako da med ednim in drugim ni dotike: über; nad mizo visi svetilnica; nad mlinom stanuje; Nad mano, pod mano, krog mene je Bog, Levst. (Pes.); — 2) to, črez kar je kedo postavljen, ali ima oblast: über; Ti si kralj nad vsemi kralji; gospodovati nad kom, Met.; — 3) kar provzročuje kakov duševen afekt: über; množice so se zavzele nad njegovim ukom, Met.; jeziti se nad kom; dvomiti nad čim, an etwas zweifeln; pohujšati se nad čim, sich an etwas ärgern; veseliti se nad čim, Freude haben an etwas; ostrmeli so nad tem-le prvim čudežem, Ravn.; — 4) osebo, katere se kako dejanje tiče: an; naši nastopniki bodo vsaj imeli kaj nad nami popravljati in brusiti, Vod.- Jan. (Slovn.); nad kom znositi se, sich an jemandem rächen, Z.; nad kom se pregrešiti, sich an einem versündigen; nad kom se zgledovati, sich an einem spiegeln; nad kom kaj dobrega doživeti, an jemandem etwas Gutes erleben, Cig.; nad otroki kleti, C.; — II. adv. v nekaterih sestavah novejšega knjižnega jezika po zgledu nemščine: Ober-, Erz-; nadučitelj, Oberlehrer; nadvojvoda, Erzherzog; nadškof, Erzbischof, i. t. d.; — III. praef. v nekaterih iz drugih slovanskih jezikov vzetih ali po njih zgledu napravljenih glagolih, n. pr. nadvladati, nadzirati i. t. d., v katerih se pomen vjema s predlogovim pomenom.
27. naučník, m. = učitelj, ogr.- C.
28. osnávljati, -am, vb. impf. ad osnoviti; 1) = osnavati, den Grund legen, gründen, stiften, ogr.- C.; — 2) ausbilden: učitelj deco osnavlja, ogr.- Valj. (Rad).
29. pedagōgij, m. vzgojeslovno učilišče, učiteljišče, das Pädagogium.
30. potíłən, -łna, adj. Schweiß verursachend, Cig.; — mühevoll: potı̑łni delavnik, potilno življenje, C.; potilni učiteljski stan, SlN.
31. 1. potrẹ̑ba, f. die Noth, das Bedürfnis; brez potrebe, ohne Noth, unnöthigerweise; po potrebi, je nach Bedarf; črez potrebo imeti, mehr als nöthig haben; za potrebo, zur Noth; za domačo potrebo, für den Hausbedarf; v potrebi biti, in Noth sein, Mangel leiden, Cig.; neogibna p., unumgängliches Bedürfnis, Cig.; — potreba je, es ist nöthig, es thut noth; = treba je; Kristusu bi ne bilo p. umreti, Trub.; krvava p. je, es thut sehr noth; ni učitelja nad potrebo, uči potreba iskat' hleba = Noth schärft den Witz, Cig.; potreba prebija železna vrata, Zv.; — die Nothdurft; k (svoji) potrebi iti.
32. preparānd, m. učiteljiščni gojenec, pripravnik, der Präparand.
33. preparandı̑ja, f. učiteljišče, pripravnica, die Präparandie.
34. preparāndinja, f. učiteljiščna gojenka, pripravnica, die Präparandin.
35. prifárən, -rna, adj. zur Pfarre gehörig: prifarni učitelj, Jurč.; prifarna cerkev, die Pfarrkirche, Jurč.; — bei der Pfarrkirche stattfindend: prifarna služba božja, Burg.; — tudi prífaren, Dol.
36. profēsor, -rja, m. naslov višjih učiteljev, der Professor.
37. razsvẹtı̑telj, m. der Erleuchter: bodi mi učitelj in razsvetitelj! Cv.
38. rę́piti, rę̑pim, vb. impf. hinten einhergehen; za vso družbo pak je repil dolgi učitelj, Jurč.
39. skȗpščina, f. 1) die Körperschaft, die Corporation, Cig., Jan., Levst. (Pril.); — 2) die Versammlung, Jan.; s. ljudskih učiteljev, DZ.; ( prim. hs. skupština).
40. tǫ́žiti, -im, vb. impf. 1) klagen, jammern; t. komu svoje nadloge; vedno toži, da se mu slabo godi; — t. se, sich beklagen, jammern; t. se na kaj, na koga, über etwas, jemanden klagen; — 2) verklagen; svoje sošolce hodi tožit učitelju; — gerichtlich klagen; toži ga zaradi dolga; t. na trpež ali smrt, auf Leib und Leben klagen, V.-Cig.; t. se, processieren, Processe führen; — t. se, sich anklagen: t. se svojih grehov, C.; — 3) toži se mi, ich habe keine Lust, es verdrießt mich; toži se mi vstati, delati; nekaterim se toži samim misliti, Glas.; — ich empfinde Langeweile, Guts.- Cig., C.; danes se mi strašno toži, Kamnik- M.; — ich werde schläfrig, es schläfert mich, Cig., Polj., Tolm.; — 4) ich sehne mich: po drugih jedeh se jim toži, Ravn.- Mik.; ich vermisse schwer; toži se mi po domu, po prijateljih.
41. učenı̑štvọ, n. = učiteljstvo, Mur., Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.).
42. veroznȃnski, adj. religionswissenschaftlich: v. učitelj, der Religionslehrer, nk.
43. vráčati, -am, vb. impf. ad vrniti; 1) umkehren machen, abtreiben, zurücktreiben, abwenden; v. živino na paši; učitelj deco vrača od hudega, ogr.- Valj. (Rad); — 2) zurückerstatten, zurückgeben, rückzahlen; kadar prosi, zlata usta nosi, kadar vrača, hrbet obrača, Mur.; — vergelten, erwidern; v. sovraštvo, ljubezen; — 3) v. se, umkehren, zurückkehren, wiederkehren.
44. zbòr, zbóra, m. die Versammlung einer Körperschaft, das Collegium, der Rath, das Parlament u. dgl., Mur., Cig., Jan., Ravn., Škrinj., Preš.- Valj. (Rad) i. dr., nk.; cerkveni z., die Kirchenversammlung, das Concil, državni z., der Reichstag, der Reichsrath, deželni z., der Landtag, ustavodajni z., die Constituante, volilni z., die Wahlversammlung, učiteljski z., das Lehrercollegium, občni z. kakega društva, die Generalversammlung eines Vereines, veliki zbor, die Hauptversammlung, Cig., Jan., nk.; polni z., die Plenarversammlung, Cig., DZ.; — der Chor: pevski z., der Sängerchor, Cig. (T.), nk.; godčevski z., das Orchester, Jan.; — das von einem Sängerchor vorgetragene Gesangstück, der Chor, Cig. (T.), nk.; (po češ.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani