turen (25)

1. túrən, -rna, m. der Thurm; — iz nem.
2. četrtúrən, -rna, adj. viertelstündig, Cig.
3. črẹznatúrən, -rna, adj. übernatürlich.
4. fraktūrən, -rna, adj. frakturno ( t. j. oglato) pismo (pisanje), die Fractur, die Fracturschrift, Cig., Jan., Cig. (T.).
5. kultūrən, -rna, adj. Cultur-.
6. literatūrən, -rna, adj. slovstven, Literatur-.
7. manufaktūrən, -rna, adj. Manufactur-, Cig.; manufakturni izdelek, die Manufacturarbeit, Cig.
8. miniatūrən, -rna, adj. Miniatur-, miniaturna slika, drobna slika, ein Miniaturbild, Cig. (T.).
9. montūrən, -rna, adj. Montur-, Cig., Jan.
10. nadnatȗrən, -rna, adj. übernatürlich, Cig., Jan., nk.
11. natȗrən, -rna, adj. Natur-, natürlich.
12. nenatȗrən, -rna, adj. unnatürlich; nenaturne sanje, Levst. (Zb. sp.).
13. ponatȗrən, -rna, adj. natürlich, naturgemäß, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Ravn.
14. prọtinatȗrən, -rna, adj. naturwidrig, Cig., Jan.
15. registratūrən, -rna, adj. Registratur-: registraturni spisi, Registraturacten, DZ.
16. štukatūrən, -rna, adj. Stuck-, Stuccatur-: štukaturne olepšave, Cv.
17. tridesetúrən, -rna, adj. dreißigstündig.
18. blı̑šč, m. 1) der Schimmer; — der Glanz, die Pracht, Cig., Jan., nk.; — 2) das Auge auf den Zeugen in den Manufakturen, Cig.
19. dálja, f. 1) die weite Entfernung; die Weite, die Ferne; na daljo poslati, Pohl. (Km.); turen se vidi na vso daljo, Ravn.; na dalje zvoniti = vabiti, mit der Glocke zum Gottesdienste vorladen, SlGor.- C.; — die Entfernung, Cig. (T.); die Strecke: tako daljo iti, Lašče- Levst. (Rok.), vsa v skrbi gresta v Jeruzalem celo daljo nazaj, Ravn.; ne hodi tako veliko daljo, Jurč.; — 2) o času: na daljo, in die Länge, Cig.
20. nadnarȃvən, -vna, adj. = nadnaturen, Cig., Jan., nk.
21. nenarȃven, -vna, adj. = nenaturen, unnatürlich, Jan., nk.
22. prọtinarȃvən, -vna, adj. = protinaturen, Jan. (H.).
23. strójiti, strǫ́jim, vb. impf. 1) zurechtmachen, herstellen, C.; inwendig mit Brettern auszimmern (im Bergbau), Cig.; hiše s., an Häusern Reparaturen vornehmen, Z., Gor.; = narejati, popravljati: "imate kaj strojiti?" povprašujejo Rezijani, hodeč od hiše do hiše in stroječ kotle, ponve i. dr., Soška dol.- Erj. (Torb.); — s. žito, das Getreide reitern, C.; — Vorbereitungen treffen, Jan.; — 2) gerben; kože, usnje s.: s čreslom strojen, lohgar, Cig.; strojen na jerh (irh), weißgar, Cig., Jan.; s. kože s tolščami (sämisch gerben), Vrt.; — beizen ( chem.), Cig., Jan., Cig. (T.); kresilno gobo v lugu s., Lašče- Levst. (Rok.); — 3) zuschlagen, peitschen: kmet je z bičem strojil konjsko kožo, Jurč.
24. túrnič, m. dem. turen; ein kleiner Thurm, Cig.; — die Weiselzelle, Gol.
25. 1. ugíbati, -gı̑bam, -bljem, vb. impf. ad 1. ugeniti, 1. uganiti; 1) rathen, errathen, herumrathen, Conjecturen machen; — u. uganke, zastavice, Räthsel lösen; — 2) berathschlagen, hin u. her erwägen.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani