tuji (24)

1. tȗjica, f. mačka ( prim. 2. tujec), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
2. tújika, f. die Wiege (v otročjem govoru), C.
3. tujı̑n, m. der Fremdling, C., Krelj.
4. tujína, f. 1) die Fremde, fremdes Land, das Ausland, Cig., Jan., C.; — 2) das Fremde, fremdes Zeug, (tuhina) ogr.- Valj. (Rad).
5. tujı̑nəc, -nca, m. der Fremdling, C.; (tuhinec) ogr.- Valj. (Rad).
6. tujı̑nski, adj. fremd, C.
7. tujı̑nstvọ, n. das Fremdenthum, nk.
8. tujı̑nščina, f. = tujščina, tuj jezik, DSv.
9. tujíti, -ím, vb. impf. entfremden, entnationalisieren, Jan., nk.; t. se komu, sich jemandem entfremden, DSv.; t. se od sveta, sich der Welt entfremden, Zora.
10. odtujíti, -ím, vb. pf. entfremden, Cig. (T.), ogr.- M., nk.; o. se od česa, einer Sache entfremdet werden, kajk.- Valj. (Rad).
11. otujíti, -ím, vb. pf. 1) veräußern, Cig., DZ.; — 2) ( nam. odtujiti) entfremden, Jan.
12. potujíti, -ím, vb. pf. = potujčiti, Cig., Raič ( Let.), SlN.
13. utujíti, -ím, vb. pf. entfremden, C.; — u. se, fremd werden, C.
14. filologı̑ja, f. znanstveno pečanje s tujimi, zlasti klasičnimi jeziki in njih literaturami, die Philologie.
15. jézik, -íka, m. 1) die Zunge; j. je bel, die Zunge ist belegt; otroku jezik izpodrezati, das Zungenband durchschneiden, die Zunge lösen, Jan.; j. sprožiti, odvezati, die Zunge lösen ( fig.), Cig.; vino jim je jezike majalo, der Wein machte sie gesprächig, Levst. (Zb. sp.); jezik se mu zavaljuje, er kommt mit der Rede nicht fort, Cig.; jezik mu teče kakor mlin, die Worte fließen ihm gut, Cig.; j. mu gladko teče, er spricht mit geläufiger Zunge; na jeziku mi je, es liegt (schwebt) mir auf der Zunge; tudi: ravno na koncu jezika mi je, Goriš.- Štrek. (Let.); besedo komu z jezika vzeti, das sagen, was jemand eben sagen wollte, Jurč.; ni mu šlo raz jezik, er konnte es nicht herausbringen, LjZv.; vedno na jeziku imeti kaj, etwas beständig im Munde führen; srce mu vedno na koncu jezika tiči, er hat sein Herz auf der Zunge, Ravn.; dober j. imeti, ein gutes Mundstück haben; dolg j. imeti, ein loses Maul haben; ima jezik, kakor krava rep, Met.; ohlapnega jezika, vorlaut, Cig.; j. brusiti, die Zunge wetzen, dreschen; na jeziku med, na srcu led, süße Worte, die nicht vom Herzen kommen, Zv.; če bi jezik pod palcem bil = wenn den Worten gleich die That folgte, Vrtov. (Km. k.); j. brzdati, j. za zobmi držati, die Zunge im Zaume halten; j. za zobe! das Maul gehalten! hudi jeziki, böse Zungen; priti ljudem v jezike, ins Gerede kommen, Cig.; v jezike koga spraviti, jemanden ins Gerede bringen, Cig.; to ga je na smeh spravilo in jezikom dalo, Jurč.; po jezikih, der Nachrede gemäß, BlKr.; — 2) ein zungenähnlicher Gegenstand: ognjeni jeziki, die Feuerzungen; — das Stück Leder unter dem Schnürchen bei den Schnürschuhen; — der Vorsprung, die Erd- oder Landzunge, Cig. (T.), C.; — der Vorsprung des Bienenstockes, Cig.; — der Deichselarm, (die zwei Arme an der Vorderachse, zwischen welche die Deichsel gesteckt wird), Cig.; auch die ähnliche Vorrichtung an der Hinterachse, C.; — das Wagezünglein, Cig., C.; — der Schlüsseldorn, der Schlossdorn, C.; — = črtalo, das Pflugeisen, C.; — der Jochsprießel, C.; — 3) neka riba: navadni j., die gemeine Zunge oder Sohle (solea vulgaris), Erj. (Ž.); — 4) rastline: jelenov j., die Hirschzunge (scolopendrium officinarum), Tuš. (R.); (= jelenski j., C.); — pasji j., die Hundszunge (cynoglossum officinale), Tuš. (R.); — volovski j., die Ochsenzunge (anchusa officinalis), Tuš. (R.); — volovji j., die gem. Hirschzunge (scolopendrium vulgare), Ponikve, Tolm.- Erj. (Torb.); — kačji j., die Natternzunge (ophioglossum), Cig., C., Medv. (Rok.); — ovčji j., der Spitzwegerich (plantago lanceolata), Cig., C.; — kurji j., der Vogelknöterich, C.; — 5) die Sprache; s tujimi jeziki govore, Trub.; materin j., die Muttersprache, Cv.; = materinski j., Cig.; ( nav. materni j.); knjižni j., die Schriftsprache, die Büchersprache, Cig., Jan., nk.; = književni j., Cig.; uradni j., die Amtssprache, nk.; učni j., die Unterrichtssprache, nk.; — cerkveni j., die Kirchensprache, Cig., nk.
16. kōnzul, m. nekdaj: ljudovladni oblastnik, zdaj: uradnik, izvoljen od državne oblasti v varstvo domače trgovine v tujih krajih, der Consul, Cig., Jan., nk.; glavni k., der Generalconsul, DZ.; namestni k., die Viceconsul, DZ.
17. láhək, -hka, adj. leicht; l. kakor pero, federleicht; lahka mu zemljica! leicht sei ihm die Erde! lȃhki kamen, der Tuffstein, Cig., Jan.; lahki korak, der Passgang, Cig.; l. jezik, geläufige Zunge, Cig. (T.); lahko konjištvo, leichte Reiterei, Cig.; lahko spanje, leiser Schlaf, Cig.; lahko noč, gute Nacht! lahke krvi, leichtblütig, Cig.; l. za delo, arbeitsscheu, Cig.; lahka bolezen, eine ungefährliche Krankheit, Unpässlichkeit, Cig.; lahka smrt, sanfter Tod; lahko je s tujim polenom orehe klatiti = aus anderer Leute Haut ist gut Riemen schneiden, Cig.; lahko se smeješ, l. se ti je smejati, du hast gut lachen; lahko si misliš, du kannst dir vorstellen; zdaj že lahko nehaš, jetzt kannst (darfst) du schon aufhören; lahko, da je, lahko da, leicht möglich, es kann schon sein; na lahko dihati, leise athmen; na lahko hoditi, leicht auftreten; na lahko prijeti koga, jemanden sanft angreifen; po lahko, gemach, langsam; z lahka (iz lahka), leicht, C., Mik., Levst. (Močv.); wohlfeil, BlKr.; — compar. lȃžji, lehkejši (lahkejši); adv. lȃžje, láglje; tudi: laže, Levst. (Močv.), nk.; ( nav. lǫ̑že; lažej, Trub.- Mik.).
18. menažerı̑ja, f. zbirka živih, tujih živali, die Menagerie.
19. obklȃdati, -am, vb. impf. 1) herumlegen, Mur., Jan.; obkladati snope v kozolec, Kr.; — 2) belegen, Cig., Jan.; — fournieren, Jan.; — o. kolo, ein Rad felgen, V.-Cig.; — z delom koga o., jemanden mit Arbeit belasten, Z.; o. se s tujimi skrbmi, sich fremde Sorgen aufladen, Krelj; — o. koga s priimki, jemanden mit Schimpfnamen belegen, Z., DSv.
20. odtujeváti, -ȗjem, vb. impf. ad odtujiti; entfremden, Cig. (T.), nk.
21. pojẹ́dati, -am, vb. impf. ad pojesti; 1) aufessen, verzehren, wegessen; kdo pojeda jedi v tempeljnu? Ravn.- Valj. (Rad); povrtel mojo pojedate, kajk.- Valj. (Rad); tuji pojedajo vaše njive, Dalm.; — schmausen, Cig., C., Mik.; p. in popijati, Ravn.; Pojeda klobase, Pojeda meso, Včasi pa strada, Da smil' se Bogu, Npes.-K.; vkupe orala vkupe pojedala, Jurč.; — 2) p. se, sich grämen, Jan. (H.).
22. potujeváti, -ȗjem, vb. impf. ad potujiti, Z.
23. tújščina, f. 1) = tujina, die Fremde, Cig., Valj. (Rad); — 2) das Fremde, C.; eine fremde Sprache, nk.; — die Fremdenherrschaft, Ravn.- Valj. (Rad).
24. zemljesrẹ́dən, -dna, adj. geocentrisch ( astr.), Cig. (T.); (narejeno po tuji besedi).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani